Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z odkritjem slovenskih raziskovalcev do hitro delujočih antidepresivov
Izboljšanje depresije v dveh urah – sliši se kot oglasno sporočilo in znanstvena fantastika. A depresija je preveč huda bolezen in Ultrazvok preveč resna oddaja, da vam ne bi postregli z relevantnimi podatki. V javnosti namreč še vedno odmeva odkritje slovenskih znanstvenikov, ki bo utrlo pot hitro delujočim antidepresivom.
Psihiatri so prvi opazili, kako na bolnike s hudo obliko depresije učinkuje zdravilo ketamin. Ker je depresija duševna motnja, ki jo strokovnjaki povezujejo s spremembami v možganih, ne preseneča, da so raziskovalci odgovor, kako ketamin izboljša zdravstveno stanje bolnikov z demenco, iskali in našli v možganih. V laboratoriju, ki ga na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi akad. prof. dr. Robert Zorec, so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in biomedicinskim centrom Celica prvi odkrili mehanizem, s katerim so pojasnili delovanje ketamina v možganih. S tem so odprli pot razvoju hitro delujočih antidepresivov. Več kot vemo o ketaminu, večje je pričakovanje bolnikov, njihovih bližnjih in tudi zdravstvenih delavcev, prikimava psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje
Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Po podatkih študije, ki so jo opravili raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani, oboleva za depresijo 14.5 odstotka odraslih Slovenk in Slovencev. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj.
898 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z odkritjem slovenskih raziskovalcev do hitro delujočih antidepresivov
Izboljšanje depresije v dveh urah – sliši se kot oglasno sporočilo in znanstvena fantastika. A depresija je preveč huda bolezen in Ultrazvok preveč resna oddaja, da vam ne bi postregli z relevantnimi podatki. V javnosti namreč še vedno odmeva odkritje slovenskih znanstvenikov, ki bo utrlo pot hitro delujočim antidepresivom.
Psihiatri so prvi opazili, kako na bolnike s hudo obliko depresije učinkuje zdravilo ketamin. Ker je depresija duševna motnja, ki jo strokovnjaki povezujejo s spremembami v možganih, ne preseneča, da so raziskovalci odgovor, kako ketamin izboljša zdravstveno stanje bolnikov z demenco, iskali in našli v možganih. V laboratoriju, ki ga na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi akad. prof. dr. Robert Zorec, so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in biomedicinskim centrom Celica prvi odkrili mehanizem, s katerim so pojasnili delovanje ketamina v možganih. S tem so odprli pot razvoju hitro delujočih antidepresivov. Več kot vemo o ketaminu, večje je pričakovanje bolnikov, njihovih bližnjih in tudi zdravstvenih delavcev, prikimava psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje
Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Po podatkih študije, ki so jo opravili raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani, oboleva za depresijo 14.5 odstotka odraslih Slovenk in Slovencev. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov