Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žita naj vsebujejo čim več vlaknin, saj te ugodno vplivajo na zdravje
Če ste starši malim ali malce starejšim nadobudnežem, potem zagotovo dobro veste, kako hitro pisane in raznobarvne embalaže izdelkov na trgovskih policah privabljajo oči in pozornost naših najmlajših. Proizvajalci in oblikovalci izdelkov se tega sila dobro zavedajo in s slikami risanih junakov, prisrčnimi nasmejanimi živalmi in živimi barvami ciljajo ravno na otroke, ki danes pomembno vplivajo na izbor živil v trgovini. Lep primer tega so žita za zajtrk, ki jih mnogi starši prištevajo med zdrava živila, žal pa so zaradi visoke vsebnosti sladkorja bolj primerna za sladico kot za zajtrk.
“Pred nakupom si oglejte podatke v hranilni tabeli. Žita, ki vsebujejo več kot 15 gramov sladkorja, ponudite otroku za zajtrk le poredko. Pri izbiri bodite pozorni tudi na podatek o vsebnosti vlaknin – teh naj bo več kot 6 gramov na 100 gramov izdelka. Žita, ki niso namenjena izključno otrokom, so običajno boljša izbira, saj vsebujejo manj sladkorja.” Nika Kremić, ZPS
Prehranske vlaknine ugodno vplivajo na zdravje, saj naj bi zavirale nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj. Po priporočilih naj otrok do treh let dnevno zaužije 11 g in najstnik (13 do 15 let) 25 gramov prehranskih vlaknin. Predvsem pri otrocih, ki pojedo premalo sadja in zelenjave, je priporočljivo izbrati izdelke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin.
Vir: ZPS
Žita naj vsebujejo čim več vlaknin, saj te ugodno vplivajo na zdravje
Če ste starši malim ali malce starejšim nadobudnežem, potem zagotovo dobro veste, kako hitro pisane in raznobarvne embalaže izdelkov na trgovskih policah privabljajo oči in pozornost naših najmlajših. Proizvajalci in oblikovalci izdelkov se tega sila dobro zavedajo in s slikami risanih junakov, prisrčnimi nasmejanimi živalmi in živimi barvami ciljajo ravno na otroke, ki danes pomembno vplivajo na izbor živil v trgovini. Lep primer tega so žita za zajtrk, ki jih mnogi starši prištevajo med zdrava živila, žal pa so zaradi visoke vsebnosti sladkorja bolj primerna za sladico kot za zajtrk.
“Pred nakupom si oglejte podatke v hranilni tabeli. Žita, ki vsebujejo več kot 15 gramov sladkorja, ponudite otroku za zajtrk le poredko. Pri izbiri bodite pozorni tudi na podatek o vsebnosti vlaknin – teh naj bo več kot 6 gramov na 100 gramov izdelka. Žita, ki niso namenjena izključno otrokom, so običajno boljša izbira, saj vsebujejo manj sladkorja.” Nika Kremić, ZPS
Prehranske vlaknine ugodno vplivajo na zdravje, saj naj bi zavirale nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj. Po priporočilih naj otrok do treh let dnevno zaužije 11 g in najstnik (13 do 15 let) 25 gramov prehranskih vlaknin. Predvsem pri otrocih, ki pojedo premalo sadja in zelenjave, je priporočljivo izbrati izdelke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin.
Vir: ZPS
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov