Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Zasavsko kulinariko sta močno zaznamovali rudarska in steklarska tradicija
Zasavska hrana je bila včasih kalorično težka, saj so rudarji in steklarji oz. »glažarji« potrebovali moč, zato so vse kuhali s svinjsko mastjo, ocvirki, jedi so bile močnate – takšne, ki bi jih danes morda označili tudi kot nezdrave, razlagata Ana in Jožica Hriberšek iz Prosvetnega društva Čeče – Hrastnik.
Rudarske soseske so imeli nekatere kulinarične specifike: imeli smo kokošnjake, za vsakim vogalom je bil kakšen svinjak in pa zajčniki. Kuhala se je kisla juha iz svinjskih parkljev, na masti se je prepražilo tudi malo čebule; na koncu se je dalo še žličko moke – temu smo rekli podmeda.
Najbolj znana knapovska jed pa je funšterc oz. knapovsko sonce, saj je knap, ko je prišel iz jame, najprej zagledal rumeno sonce, nato pa doma še prav tako rumen funšterc. Recept zanj pove Ana Hriberšek:
Jajca je treba močno žvrkljati, da so penasta, dodamo radensko in sol, nato vmešamo moko, pol mehke in pol ostre moke; testo naj nekaj časa počiva, nato pa ga vlijemo na segrete ocvirke v ponev, ki jo pokrijemo. Ko testo zakrkne, ga obrnemo, vse skupaj se peče od 6–7 minut.
In kje poskusiti tradicionalne zasavske jedi? Gospe Hriberšek priporočata obisk katere od lokalnih prireditev, denimo Funšterc – festival stekla in zasavske kulinarike, ki vsako leto poteka v Hrastniku.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Zasavsko kulinariko sta močno zaznamovali rudarska in steklarska tradicija
Zasavska hrana je bila včasih kalorično težka, saj so rudarji in steklarji oz. »glažarji« potrebovali moč, zato so vse kuhali s svinjsko mastjo, ocvirki, jedi so bile močnate – takšne, ki bi jih danes morda označili tudi kot nezdrave, razlagata Ana in Jožica Hriberšek iz Prosvetnega društva Čeče – Hrastnik.
Rudarske soseske so imeli nekatere kulinarične specifike: imeli smo kokošnjake, za vsakim vogalom je bil kakšen svinjak in pa zajčniki. Kuhala se je kisla juha iz svinjskih parkljev, na masti se je prepražilo tudi malo čebule; na koncu se je dalo še žličko moke – temu smo rekli podmeda.
Najbolj znana knapovska jed pa je funšterc oz. knapovsko sonce, saj je knap, ko je prišel iz jame, najprej zagledal rumeno sonce, nato pa doma še prav tako rumen funšterc. Recept zanj pove Ana Hriberšek:
Jajca je treba močno žvrkljati, da so penasta, dodamo radensko in sol, nato vmešamo moko, pol mehke in pol ostre moke; testo naj nekaj časa počiva, nato pa ga vlijemo na segrete ocvirke v ponev, ki jo pokrijemo. Ko testo zakrkne, ga obrnemo, vse skupaj se peče od 6–7 minut.
In kje poskusiti tradicionalne zasavske jedi? Gospe Hriberšek priporočata obisk katere od lokalnih prireditev, denimo Funšterc – festival stekla in zasavske kulinarike, ki vsako leto poteka v Hrastniku.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov