Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Meso iz laboratorija kot odgovor na pretirano porabo mesa?

14.10.2020

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.

Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger. Postopek pridobivanja takšnega mesa opisuje profesorica doktorica Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Takšno meso se dobesedno vzgoji, in sicer tako, da se iz mišic živali z majhno biopsijo odvzame matične celice, potem pa se te celice v gojiščih diferencirajo v mišična vlakna in razmnožujejo. Gre za obliko mesa, kjer ni posegov v živali.

Leta 2013 je cena omenjenega vzgojenega govejega mesa za hamburger znašala četrt milijona evrov, po zdajšnjih napovedih pa bi lahko cena za podobno količino mesa v prihodnjih nekaj letih padla na okrog 10 evrov. Glavna težava tiči drugje – kako proizvodnjo gojenega mesa spraviti na industrijsko raven in kako v nakup prepričati potrošnike.

Vzgojeno meso je lahko po sestavi, če gledamo beljakovine in hranila, teoretično tudi identično pravemu mesu; sem pa prepričana, da okus pa ne bo nikdar identičen, saj so razlike tudi med mesom živali, ki so bile gojene v naravi ali pa na kmetijah, tako da se po okusu tega ne bo dalo primerjati. 

Stanko Valpatič, kmetovalec, proizvajalec ekološko-veganske hrane in tudi predsednik Društva za osvoboditev živali meni, da tudi vzgojeno meso ne bo rešilo problema pretirane porabe mesa.

Pod vprašajem je tudi proizvodni proces takšnega mesa. Jaz kot proizvajalec hrane moram na deklaraciji natančno navesti glavne sestavine do zadnje začimbe. Vprašanje je, ali bomo potrošniki res vedeli, kaj vse je v tem umetnem mesu in kaj vse je tu morda še zraven.


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Meso iz laboratorija kot odgovor na pretirano porabo mesa?

14.10.2020

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.

Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger. Postopek pridobivanja takšnega mesa opisuje profesorica doktorica Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Takšno meso se dobesedno vzgoji, in sicer tako, da se iz mišic živali z majhno biopsijo odvzame matične celice, potem pa se te celice v gojiščih diferencirajo v mišična vlakna in razmnožujejo. Gre za obliko mesa, kjer ni posegov v živali.

Leta 2013 je cena omenjenega vzgojenega govejega mesa za hamburger znašala četrt milijona evrov, po zdajšnjih napovedih pa bi lahko cena za podobno količino mesa v prihodnjih nekaj letih padla na okrog 10 evrov. Glavna težava tiči drugje – kako proizvodnjo gojenega mesa spraviti na industrijsko raven in kako v nakup prepričati potrošnike.

Vzgojeno meso je lahko po sestavi, če gledamo beljakovine in hranila, teoretično tudi identično pravemu mesu; sem pa prepričana, da okus pa ne bo nikdar identičen, saj so razlike tudi med mesom živali, ki so bile gojene v naravi ali pa na kmetijah, tako da se po okusu tega ne bo dalo primerjati. 

Stanko Valpatič, kmetovalec, proizvajalec ekološko-veganske hrane in tudi predsednik Društva za osvoboditev živali meni, da tudi vzgojeno meso ne bo rešilo problema pretirane porabe mesa.

Pod vprašajem je tudi proizvodni proces takšnega mesa. Jaz kot proizvajalec hrane moram na deklaraciji natančno navesti glavne sestavine do zadnje začimbe. Vprašanje je, ali bomo potrošniki res vedeli, kaj vse je v tem umetnem mesu in kaj vse je tu morda še zraven.


21.03.2018

Mikroplastika v vzorcih vode

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.03.2018

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.


07.03.2018

Pasirani paradižnik

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.02.2018

Predelane mesnine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.02.2018

Kis

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.02.2018

Predpakirani krofi

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.01.2018

Prehrana na delovnem mestu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.01.2018

Kakav in čokolada

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


17.01.2018

Zamrznjena pica - polnovreden obrok?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.01.2018

V izdelkih s sadjem sadja praviloma le za vzorec

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.01.2018

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.12.2017

S preveč fosfatov do izgube kalcija

Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.


20.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


15.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


08.11.2017

Napitki iz oreščkov in žit

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.


01.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 11 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov