Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Rastlinska želatina ne obstaja, poudarja inženirka živilske tehnologije Petra Mole
Če ste danes zajtrkovali jogurt, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da ste pojedli tudi vsaj malo želatine. Ta prosojna, po večini brezbarvna snov živalskega izvora zgoščuje tudi sladoled, sladice, je v gumijastih bombonih, pa tudi nekaterih pasteriziranih mesninah. Pridobivamo jo iz kože in kosti, pojasnjuje inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Živilska šola:
"Želatina je pridobljena iz kolagena iz delov živalskega telesa – epitelnega in opornega tkiva, načeloma kože in kosti. Po izvoru je ribja, konjska, goveja, svinjska, zadnja je najpogostejša."
Od 98 do 99 odstotkov želatine sestavljajo beljakovine, preostalo so voda in mineralne snovi. Zaradi tega se jo pogosto omenja kot dobrodošlo živilo za zdravje naših sklepov, kosti, v povezavi z osteoporozo, tudi izboljšano presnovo. Pa je res tako dobra za naše zdravje?
"Gre za beljakovine neesencialnega izvora, ki jih naše telo proizvaja samo. Zaradi tega želatine ni smiselno uživati posamezno, ločeno od drugih beljakovinskih živil."
Poznamo rastlinske nadomestke želatine, ki pa niso rastlinska želatina. Agar agar je iz alg, pektin pa iz nekaterih vrst sadja.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Rastlinska želatina ne obstaja, poudarja inženirka živilske tehnologije Petra Mole
Če ste danes zajtrkovali jogurt, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da ste pojedli tudi vsaj malo želatine. Ta prosojna, po večini brezbarvna snov živalskega izvora zgoščuje tudi sladoled, sladice, je v gumijastih bombonih, pa tudi nekaterih pasteriziranih mesninah. Pridobivamo jo iz kože in kosti, pojasnjuje inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Živilska šola:
"Želatina je pridobljena iz kolagena iz delov živalskega telesa – epitelnega in opornega tkiva, načeloma kože in kosti. Po izvoru je ribja, konjska, goveja, svinjska, zadnja je najpogostejša."
Od 98 do 99 odstotkov želatine sestavljajo beljakovine, preostalo so voda in mineralne snovi. Zaradi tega se jo pogosto omenja kot dobrodošlo živilo za zdravje naših sklepov, kosti, v povezavi z osteoporozo, tudi izboljšano presnovo. Pa je res tako dobra za naše zdravje?
"Gre za beljakovine neesencialnega izvora, ki jih naše telo proizvaja samo. Zaradi tega želatine ni smiselno uživati posamezno, ločeno od drugih beljakovinskih živil."
Poznamo rastlinske nadomestke želatine, ki pa niso rastlinska želatina. Agar agar je iz alg, pektin pa iz nekaterih vrst sadja.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov