Razstava bo na ogled do konca oktobra. Foto: RTV SLO
Razstava bo na ogled do konca oktobra. Foto: RTV SLO
Razstava Vikija Grošlja, Velikani Himalaje
Razstavo so si z avtorjem Vikijem Grošljem ogledali minister za šolstvo, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, generalni direktor RTV Slovenija, mag. Marko Filli in predsednik Planinske zveze Slovenije, Bojan Rotovnik. Foto: RTV SLO
Razstava Vikija Grošlja, Velikani Himalaje
Velikani Himalaje so ujeti v serijo dokumentarnih filmov, knjigo in fotografsko razstavo. Foto: RTV SLO

Razstava fotografij, ki prikazujejo štirinajst osemtisočakov, zaokrožuje serijo televizijskih oddaj o najvišjih vrhovih našega planeta in njihovem osvajanju, nastala pa je v dolgoletnem sodelovanju med Televizijo Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije.

Štirinajst delov serije Velikani Himalaje pripoveduje zgodbo o slovenskih vzponih - tako o trenutkih zmagoslavja kot o trenutkih obupa in o tragedijah na gorah sveta, ki presegajo višino 8.000 metrov. »Štirinajst filmov kot zaokrožena celota prikazuje ne le slovenske dosežke, ampak so le-ti umeščeni v največja svetovna dogajanja na osemtisočakih,« pravi avtor Viki Grošelj, ki se je med letoma 1975 in 2011 udeležil kar sedemnajstih odprav na osemtisočake in enajstkrat stopil na njihove vrhove. Prva v seriji, oddaja o Makaluju, je bila na sporedu TV Slovenija v začetku leta 2006.

Izšla tudi knjiga Velikani Himalaje
Svoje izkušnje in izkušnje kolegov alpinistov o vzponih na himalajske velikane Makalu (8.463 m), Manaslu (8.163 m), Broad Peak (8.047 m), K2 - Čogori (8.611 m), Daulagiri (8.167 m), Mount Everest (8.848 m), Gašerbrum I (8.068 m), Kangčendzenga (8.586 m), Čo oju (8.201 m), Nanga Parbat (8.125 m), Gašerbrum II (8.035 m), Lhotse (8.516 m), Anapurna (8.091 m) in Šiša Pangma (8.046 m) je strnil tudi v knjigo, naslovljeno enako kot serija. V njej še izčrpneje osvetljuje in pojasnjuje uspeh slovenskih alpinistov, ki so leta 1975 preplezali prvi vrh, Makalu, dvajset let pozneje pa še zadnjega, Anapurno, in Slovenijo kot deveto na svetu postavili na zemljevid držav, ki jim je to uspelo. In s tem tudi sami postali velikani Himalaje.

»Nikjer na svetu ni tako zahtevnih pogojev za bivanje, kaj šele za plezanje, kot na najvišjih vrhovih našega planeta. To je predvsem na tistih, ki segajo več kot 8.000 metrov visoko,« je v knjigi zapisal avtor in dodal, da je kljub temu v Himalaji za dviganje meja možnega »še ogromno, ogromno prostora«.

Odprtje razstave Velikani Himalaje so poleg avtorja z nagovori pospremili minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo, generalni direktor RTV Slovenija, mag. Marko Filli, odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija, Andraž Pöschl in predsednik Planinske zveze Slovenije, Bojan Rotovnik.