Na zgoščenki, ki ji je priložena pobarvanka, so pravljice Primoža Suhodolčana, ki se ne dogajajo za devetimi gorami, ampak za vogalom vaše hiše. Na njej boste tako našli pravljice Lonček kuhaj, Listko rekorder, Mali čarovnik, Kaj v sebi nosi prašiček, Zakaj se je medved naučil brati, Željomat in Čokoladni vulkan.
Obstajajo takšne in drugačne pravljice, pravi Primož Suhodolčan
»Pravljice so vedno med nami,« pravi pisatelj Primož Suhodolčan, ki se nanje zelo dobro spozna. »Ko smo bili majhni, nam je mama brala in pripovedovala pravljice o ptičkih, rožicah in mucah. Ko smo šli v šolo, nam je učitelj pripovedoval pravljice, kako se moramo učiti, da bomo potem zagotovo bolj pametni. Ko smo se zaljubili, smo mi prijatelji pripovedovali pravljice svoji punci, kako je najlepša in edina. Ko smo šli v službo, nam je šef pripovedoval pravljice, da samo trdo delo prinaša uspeh. Ko pa se postaramo, začnemo sami sebi pripovedovati pravljice, kako krasno je bilo včasih in kako lepo smo se imeli,« simpatično resnico o pravljicah v posameznem življenjskem obdobju razkriva Primož Suhodolčan in pravi: »Lahko pa je tudi drugače. Pravljice ti lahko ves čas pripovedujejo pravljični junaki z naše zgoščenke. To pa je popolnoma drugačen pravljični svet!«
Ko se iz pravljice rodi radijska igra
Za priredbo in režijo je poskrbela Irena Glonar, za glasbeno opremo Darja Hlavka Godina, za ton in montažo Matjaž Miklič. In kako sploh iz pravljice oziroma literarne predloge nastane radijska igra, je pojasnila radijska režiserka Irena Glonar: »Kar nekaj radijskih iger sem priredila po literarnih predlogah slovenskih in tujih avtorjev, večina jih je prav radijskih iger za otroke. V vseh primerih je temeljno zaupanje pisatelja, da bom z njegovim besedilom ravnala spoštljivo. A hkrati so se avtorji zavedali, da je radio poseben medij s svojimi zakonitostmi in temu je treba prilagoditi radijsko igro. Po vseh dolgoletnih izkušnjah že pri prebiranju slišim dialoge, nove prizore, ki jih je treba dodati, ali včasih tudi osebo, ki jo je v igro treba na novo vpeljati … Vse to radijsko čaranje pa mora ostati v pisateljevem slogu. In ko prebiram besedilo, seveda tudi že vem, katere igralce želim na snemanju, saj njihove glasove dobro poznam.
Glasove so pravljičnim junakom posodili Ivo Ban, Aleksander Cavazza, Silva Čušin, Gregor Čušin, Brane Grubar, Gregor Gruden, Janez Hočevar, Zvone Hribar, Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Zoja Miklič, Gašper Rojc, Uroš Smolej, Nina Valič, Erik Vračko in Vojko Zidar.
Kot urednica oddaje Lahko noč, otroci! je pri izdaji zgoščenke sodelovala Alja Verbole, ki poudarja pozitivno sporočilnost Primoževih pravljic: »Primož zna stopiti v svet otrok, pozna skrivnosti čokoladnih vulkanov in načine, kako napisati najbolj nore zgodbe, ki vedno sprožijo plaz dobre volje. Njegove zgodbe nam govorijo, da so pravljične stvari povsod okoli nas. Le malo moraš pogledati okoli sebe, pa boš videl, da je za naslednjim vogalom pritrjen željomat.«
Vseh sedem pravljic boste lahko slišali tudi na 1. programu Radia Slovenija in sicer premierno ob sredah ob 19.45:
18. 11. 2015 – Lonček kuhaj
25. 11. 2015 – Listko rekorder
2. 12. 2015 – Mali čarovnik
9. 12. 2015 – Kaj v sebi nosi prašiček
16. 12. 2015 – Zakaj se je medved naučil brati
23. 12. 2015 – Željomat
30. 12. 2015 – Čokoladni vulkan
Oddaja Lahko noč, otroci! je zaščitni znak Prvega. Ob njej so zrasle številne generacije. Radijska pravljica za lahko noč, ki otroke vsak večer pospremi v svet sanj, je letos praznovala že 50. rojstni dan. Pravljice in zgodbe so namenjene najmlajšim, oddaja pa ima tudi med starejšimi veliko zvestih poslušalcev. Starši in stari starši ob poslušanju dobijo navdih za svoje lastne pripovedi. Na 1. programu Radia Slovenija pravljico predvajamo vsak večer ob 19.45, kadarkoli pa jo lahko poslušate tudi na spletni strani Prvega (http://radioprvi.rtvslo.si/oddaja/lahko-noc-otroci) in na Otroškem portalu RTV Slovenija (www.otroski.si).
Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija
Foto: Tadeja Bizilj
