Foto:
Foto:

V fašističnih taboriščih so interniranci stradali, obolevali zaradi oslabelosti in zanemarjenosti ter se zoperstavljali apatiji. Internirani so bili otroci in starejši, ženske in moški. Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo v času italijanske okupacije slovenskega ozemlja v letih 1942 in 1943 interniranih 50.000 Slovencev. Umrlo je več tisoč otrok in odraslih. Na taboriščnem pokopališču na hrvaškem otoku Rab, enem od devetnajstih taborišč za internacijo Jugoslovanov, je največje medvojno pokopališče interniranih Slovencev. Ocenjujejo, da je na močvirnati ravnici sredi otoka umrlo več kot 4000 ljudi. Podobno se je internirancem godilo v Gonarsu, Viscu, Chiesanuovi, Rennicciju, Frascettah di Alatri, Cairu Montenotte in drugod.

Povojne politične odločitve in hladna vojna so povzročili, da snovalci fašističnih taborišč niso bili kaznovani po vzoru Nürmberških procesov. V desetletjih, ki so sledila, se je izoblikovala popačena podoba fašizma. Zgodovinski spomin na internacijo pa je bil potisnjen v ozadje.

Pripovedi še redkih živečih, ki so preživeli fašistično internacijo, ali pa sorodnikov tistih, ki jih ni več med nami, nam vračajo spomin na to obdobje. Pričevanja, posneta 70 let po dogodkih, so intimne zgodbe o deportacijah, odvzemu človekovih pravic, ponižanju, lakoti, žeji, boleznih in smrti ter o človekovem obnašanju v skrajno nečloveških razmerah. Osebne pripovedi poslušalca potegnejo v občutenje grozot fašistične internacije. Dokumentarec Zadnji pričevalci govori tudi o moči preživetja, solidarnosti med interniranci in kljubovanju vsemu nečloveškemu.

Novinarka in raziskovalka Saša Petejan je avtorica scenarija radijske dokumentarne oddaje, ki je nastala na podlagi istoimenske fotografsko-dokumentarne razstave. Petejanova je skupaj s fotografinjo Manco Juvan in zgodovinarko dr. Urško Strle soavtorica razstave, s katero poskušajo zgodovinsko in družbeno umestiti internacijo civilistov v fašistična taborišča.

Tako kot razstava tudi radijski dokumentarec ni namenjen pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran.

Radijski dokumentarec je nastal v produkciji Radia Koper. V ponedeljek, 27. januarja, ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ga bo v terminu oddaje Studio ob 17ih predvajal tudi Prvi program Radia Slovenija.