Pred dvema letoma so, na kar smo v Tedniku opozorili, vsi slovenski elektrodistributerji z usklajenim dogovorom elektriko podražili. Menda s tihim soglasjem takratne vlade v odhodu. No, nova vlada pa je dobila idejo, da bi pri eklektriki, ki se ji seveda nihče ne more odreči, pa tudi ne privoščiti, da ne bi plačal računa - sledi namreč odklop - še sama pristavila piskrček. Z višjo trošarino. Saj ne bo veliko, nas tolažijo, v povprečju le kake štiri evre na gospodinjstvo. Gospodarstvo pa se drži za glavo, saj ga utegnejo - če ne recesija, pa dodatni stroški poslovanja - spraviti na kant.

In v naslednji zgodbi se sprašujemo, kdo so ljudje, ki skrbijo za čistočo našega mesta. Vsak dan ročno čistijo pločnike, ulice in ceste ... za nami, občani mesta, ki pogosto objestno smetimo vse povprek. Kakšen je njihov poklic in kako jih sprejema družba? Kaj se je spremenilo, denimo v 40-ih letih, odkar je novinar Tomaž Terček posnel reportažo o tem posebnem mestnem odredu.

Te dni je med Slovenci na istrskem Kamenjaku spet vroče. Pred 6. leti smo v Tedniku že poročali o njihovih težavah. Hrvaška oblast jim je namreč prepovedala kampiranje na lastni parceli. Ker pa se niso pustili odgnati, so jim v prikolice redno vdirali, jih prevračali in jih na koncu tistim, ki nikakor niso odnehali, odpeljali na smetišče. Že takrat so nas nekateri lastniki opozorili, da jim bodo nekoč zemljo preprosto nacionalizirali. In res, te dni je 171 lastnikov parcel v bližini obale dobilo odločbo, da je Hrvaška na njihova zemljišča vpisala plombo zaradi določitve meja morskega dobra. Lastniki se bojijo, da je to le prvi korak k odvzemu parcel.

Sicer pa te dni mnogi Slovenci na Hrvaškem brezskrbno preživljajo svoj dopust. Njihovo imetje doma pa je medtem v nevarnosti. Nekateri vlomilci namreč ne gredo na dopust.

Ljubljanski mestniki svetniki so nedavno sprejeli prostorski načrt. Z njim bodo skoraj 600 hektarjev kmetijskih zemljišč spremenili v zazidljiva. Na ljubljanskega župana Zorana Jankovića se je vsul plaz kritik, da je podlegel interesom kapitala in poskrbel za svoje interese. Družba Electa, ki je v lasti njegovih sinov, bo namreč po novem načrtu lahko na Barju zgradila stanovanja.

Ob podatku, da je v Sloveniji v skoraj 2500 javnih ustanovah - uradih, agencijah in zavodih - zaposlenih 160.000 javnih uslužbencev, se človek vpraša, ali vse te ljudi za normalno delovanje države res nujno potrebujemo. In seveda, ali jih realni sektor sploh še lahko vzdržuje.

Ampak brez zdravnikov, učiteljev, tudi policistov ne gre. Kdo je potem v obsežnem in potratnem javnem sektorju odveč? In kaj bo vlada z napovedanim znižanjem plač in zamrznitvijo povišic dosegla? Nemara bo v dveh letih res privarčevala pol milijarde evrov. Ampak za kakšno ceno in kdo jo bo plačal!

Demografska slika Slovenije se je v zadnjih letih krepko spremenila. Kot narod smo se postarali. To pa je za sabo potegnilo kopico problemov. Od pokojnin do oskrbe starostnikov. V domovih za starejše danes ni prav lahko najti prostega mesta. Izjema je le Pomurje, kjer domovi rastejo kot gobe po dežju. Trenutno jih je osem, v njih je prostora za 1200 oskrbovancev, za sprejem vanje pa skoraj ni treba čakati. In čeprav oskrbovanci tega ne čutijo, v so v domovih prisiljeni varčevati na vsakem koraku, da bi lahko poslovali brez izgub.

Čas dopustov je na vrhuncu. Koliko Slovencev si bo letos lahko privoščilo počitnice, bomo ugotavljali jeseni. Kot tudi, kako uspešna bo letošnja turistična sezona. No, nekaj je gotovo - eni najboljših gostov so naturisti. Ampak ker je v Sloveniji ponudba skromna, na obali pa je praktično sploh ni, se večina domačih in številni turisti iz evropskih držav odpravijo na morje k našim sosedom. Naši turistični delavci si razbijajo glavo, kako privabiti nazaj v Slovenijo dobre stare nemške ali nizozemske turiste, mi pa smo se odpravili na Hrvaškem prav te goste povabili pred kamero.

Tetoviranje je zadnja leta postalo popularno tudi med Slovenci. Še do nedavnega je v družbi veljal stereotip, da imajo tetovažo samo tisti z obrobja družbe. Danes pa ni več nobeno presenečenje, če si s tatujem telo polepša gospa v abrahamovih letih. Ampak tetoviranje vendarle ni čisto nedolžno početje..zato velja previdnost in razmislek.

Človek kar ne more verjeti, da se je lastnik psice znesel nad drugim psom tako, da mu je odrezal spolovilo. In drug primer, ko je možakar iz čistega miru streljal na kužka, ki se je preveč približal njegovi hiši.

Primeri, ko brezvestnim lastnikom domače živali postanejo odveč in jih odvržejo kot kak neuporaben kos pohištva, so v času poletnega dopusta že stalnica.

Mnogi slovenski otroci zanesljivo nikoli ne bi videli in doživeli morja, če ne bi bilo mladinskega zdravilišča rdečega križa na Debelem rtiču. A to je svetlejša plat medalje.

Tista bolj senčna pa razkriva ozadje vodenja Mladinskega letovišča. Zaposleni že dalj časa opozarjajo, da jih vodstvo šikanira, da je hrana za otroke slaba, bivalne razmere pa menda katastrofalne.

Prava afera pa nastaja zaradi zapletov v zvezi z zidavo in plačilom novozgrajenega hotela Arija Stal je 8 in pol milijona evrov. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja so se na objektu pojavile številne napake. Investitor Rdeči križ in glavni izvajalec del Vegrad se nista sposobna dogovoriti, kdo je zanje odgovoren in kdo bo plačal škodo. Nepoplačani so ostali tudi podizvajalci del ... pač v skladu z žeobičajno prakso v slovenskem gradbeništvu.

Po potresu julija leta 2004 je bilo treba obnoviti več kot 600 domov. Stotinam družin so ostale samo ruševine. In država jim je s posebnim program popotresne obnove z nepovratnim denarjem omogočila postavitev novega doma. Ena takih je tudi družina Klavora. Pred tremi leti so se vselili v povsem novo montažno hišo, v katero so poleg državnih sredstev vložili še zavarovalnino, kredit in lastno delo. Sledilo pa je veliko razočaranje. Hiša je bila zgrajena zelo nekakovostno. Državna tehnična pisarna, ki naj bi obnovo nadzorovala, o tem noče nič slišati, družina pa ima vsega dovolj in državi zaradi malomarne graditve napoveduje celo tožbo.

V Tedniku smo že pred dvema letoma na podlagi dokumentov in izjav matere opozarjali na fizično nasilje, ki ga nad sinovoma izvaja njun oče. Ampak Center za socialno delo Škofja loka je takrat menil, da se bo oče spremenil in zato sta morala otroka imeti še naprej stike z njim. Pa se to, kot boste videli, ni obneslo.

Tudi Marjan si je to nadvse želel in odločil se je, da jo bo preživel v zasebnem domu za starejše, pa čeprav še niti ni tako star, le slep je. Da bi si dom lahko privoščil, je na vrat na nos, kljub opozorilom, naj tega ne stori, prodal stanovanje. Zdaj pa mu je žal in ker nima kam, se pripravlja, da se bo odselil v prikolico. Njegova bridka življenjska izkušnja pa pravi, da je vendarle treba take usodne poteze vsaj dvakrat premisliti.

V vasico, ki je ime dobila po presihajočem potoku, se po letih suše spet vrača življenje. To je spodbudno. Vendar pa imajo vaščani občutek, da je občina nanje pozabila. Nimajo niti meteorne kanalizacije, zato jim cesto odnese vsak malo večji dež, urediti bi morali strugo potoka, dostop do interneta je še predpotopen. No, ampak vaščani pa znajo vseeno stopiti skupaj in marsikaj tudi postoriti, se zorganizirati in se pri tem imeti prijetno.

Za konec pa še tale utrinek...o času, ko nas vse bolj pretresajo zaskrbljujoči podatki o revščini. Z njo se spopadajo tudi slovenski upokojenci. Skoraj 74 tisoč jih mora preživeti mesec z manj kot 400 evri in 263 tisoč je takih, ki se morajo prebiti s 500 evri. Pokojninska blagajna je prazna, napovedana pokojninska reforma pa nam obeta podaljšanje delovne dobe in odmika zasluženi pokoj.