Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Fotografija je simbolična. Foto: EPA

Če nasprotniki evtanazije zagovarjajo dosledno upoštevanje ustavno zagotovljene nedotakljivosti življenja, pa zagovorniki vztrajajo, da bi moral imeti vsak od nas pravico odločati, kako in kdaj bo končal svoje življenje. Poslanci bodo o razpisu referenduma odločali na aprilski redni seji, ki se bo začela čez dva tedna. Referendum pa bi lahko potekal že junija, skupaj z evropskimi volitvami.

Evtanazija in pomoč pri samousmrtitvi

Naša sogovornica Vesna Prijatelj, ki že sedem let kljubuje raku, pravi: "Ne želim biti v plenicah, ne želim biti v bolečinah, ne želim biti v neki hladni sobi in umirati. Torej, če se bom odločila za tako smrt oziroma pomoč, bi želela, da mi družba to omogoči na varen način." In kakšna je razlika med evtanazijo in pomočjo pri samousmrtitvi? O evtanaziji govorimo takrat, ko človeku, ki si želi umreti, pri končanju življenja pomaga nekdo drug, običajno zdravnik, pri samousmrtitvi pa človek sam ali zaužije ali si vbrizga učinkovino. V Sloveniji je oboje prepovedano, zato je društvo Srebrna nit v parlamentarni postopek vložilo predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "Ta zakon potrebujemo zato, da ima vsakdo možnost, govorim o možnosti, da svoje življenje konča mirno in dostojanstveno, in to na podlagi svoje lastne odločitve in svoje lastne volje. Moje življenje, moja pravica," pravi Andrej Pleterski.

Poslanci so zakon zavrnili, saj so se koalicijske stranke odločile, da bodo najprej o tem na posvetovalnem referendumu povprašale volivce. Tereza Novak (Svoboda) tako pravi: "V skladu s temeljnimi demokratičnimi načeli je prav, da vprašamo ljudi, kaj menijo o tem, ali naj sprejmemo zakon, ki bo omogočal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja." Glede ločnice med koalicijo in opozicijo pri tem vprašanju ni dvoma. V SDS-u referenduma ne podpirajo, "saj ljudi po nepotrebnem spravlja v neko stresno situacijo. Medicina zmore lajšati bolečine in pomagati, ne da ljudi ubijamo," poudarja Alenka Forte (SDS).

Neznosno trpljenje

"Nasprotujemo aktivnemu ubijanju bolnika"

Predlog zakona, ki ga je pripravila Srebrna nit, dovoljuje pomoč pri samousmrtitvi – eden od pogojev je neznosno trpljenje kot posledica neozdravljive bolezni. Evtanazija je, kot pojasni Andrej Pleterski, predvidena zgolj izjemoma: "Imamo lahko primere ljudi, ki si iz fizioloških razlogov ne morejo sami skrajšati življenja in potrebujejo pri tem pomoč, ampak neznosno trpijo. Zakon bi dopustil možnost pomoči tem ljudem tudi v obliki evtanazije."

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je nedavno dejal, da zdravniki nasprotujejo "aktivnemu ubijanju bolnika." Tudi predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović pravi: "Res je, to je uboj, to je uboj, z nekimi razlogi, v nekih okoliščinah, ampak vendarle to je uboj," in hkrati doda: "nikakor ne moremo trditi, da je to nasprotovanje stališče vseh zdravnikov, lahko pa rečem, po vseh razpravah, ki smo jih opravili, da je to večinsko stališče." Andrej Pleterski je prepričan, da tako govori glasni del zdravnikov: "Nikoli niso izvedli nobene reprezentativne ankete, kjer bi videli, kolikšen del zdravnikov v resnici temu zakonu nasprotuje." Znano je, da evtanazijo podpira priznani nevrolog Zvezdan Pirtošek: "Imam sam kot zdravnik in človek ločeno mnenje. Moj pogled izhaja iz več kot štirih desetletij dela z zelo hudimi bolniki."

Vsaj ena od oblik pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je pod različnimi pogoji trenutno dopustna v osmih evropskih državah. Evropsko sodišče za človekove pravice sicer pravi: Pravica do življenja je na prvem mestu, pravica do smrti ne obstaja. Vendar posameznim državam pod nekaterimi pogoji vendarle dopušča izjeme. "In tukaj je predvsem temeljno pravilo, da se takšen pacient samostojno, zavestno odloči za takšno rešitev, da je obširno informiran o posledicah svojega dejanja in svojem zdravstvenem stanju, in seveda, da ima sposobnost odločanja o sebi," pojasni Viktorija Žnidaršič Skubic s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Kaj je neznosno trpljenje?

Nasprotniki zakona, tudi Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje, opozarjajo na možnost zlorab. Božidar Voljč tako meni, da v predlogu zakona ni natančno opisano izhodišče – neznosnost trpljenja, "ampak je bolj prepuščeno subjektivni presoji, kdaj nekdo neznosno trpi." V društvu Srebrna nit pa menijo, da prav zdajšnji pravno neurejeni konec življenja omogoča zlorabe. "Seveda ne moremo reči, da zlorab absolutno ne bo, lahko pa rečemo, da bo možnost za to zelo blizu ničle," je prepričan Pleterski.

Kaj bo torej prevladalo? Pravica do dostojanstvene smrti ali nedotakljivost življenja?