Anica Jug, rojena Gruden na Ulaki pri Velikih Laščah, je podala izredno pretresljivo pričevanje, saj je bila priča poboju cele njene družine.

Sama je kot 14-letno dekletce čudežno preživela strelna rane. Partizani so jih julija 1942 zajeli sredi noči in jih skupaj z nezavestno mamo, očetom ter dvema bratoma proti jutri hladnokrvno pobili v gozdu. Njihovo premoženje pa so brutalno izropali. Anica se je kasneje splazila izpod trupel in se zatekla do najbližje hiše. Po vojni je pobegnila v Anglijo, kjer si je ustvarila družino.

Anica se na kraj zločina ne vrača kot nema priča, ampak kot močna pričevalka resnice o zločinu nad njeno družino, o katerem v času komunizma ni smela govoriti. Do danes ni nihče pojasnil razlogov za ta okrutni umor. Nihče se ni opravičil ali vsaj karkoli obžaloval.

Njeno pripoved dopolni še domačin Jože Rupar, ki je obudil travmatičen spomin, ko je kot otrok videl trupla Grudnovih v gozdu. Spregovorita pa tudi nečak Vinko Gruden ter Aničin sin Gregory. Ubiti člani Grudnove družine so sedaj zapisani na skupnem spomeniku vsem padlim v drugi svetovni vojni na Karlovici.