Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naših gozdovih po uradnih podatkih živi okoli 1200 medvedov. Mnogi so prepričani, da je ta številka še bistveno večja, srečanja z medvedi pa so zaradi njihove številnosti vse pogostejša. A panika je odveč, pravijo pristojni. Le redka srečanja se končajo z napadom, prav vsako pa je edinstveno. In kaj storiti, če med sprehodom v gozdu dobimo nepričakovano družbo? Kako ohraniti mirno kri in ne odreagirati panično? Alenka Bevčič se je pogovarjala s tistimi, ki so medveda že večkrat srečali.
Besede radijskega voditelja in satirika Saša Hribarja o osamosvojitveni vojni še vedno odmevajo. V aprilski oddaji Radio Ga-Ga je dejal, da osamosvojitvene vojne v resnici ni bilo, kar je povzročilo pravi vihar med delom tako imenovanih osamosvojiteljev. Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je Hribarja, aktivnega udeleženca vojne, tako obtožil, da je med vojno dezertiral. Kako na to odgovarja Sašo Hribar? Boštjan Fabjan.
Bi morali z zakonom omejiti število županskih mandatov? V Piratski stranki so prepričani, da je to nujno, zato so začeli zbirati podpise v podporo temu zakonu, podpis je mogoče oddati do 1. junija. Menijo, da je več mandatov glavni vzrok za korupcijo in klientelizem in da bi omejitev na dva mandata povečala volilno udeležbo ter k tekmi za županski stolček spodbudila več kandidatov. Kdo pa so župani z najdaljšimi mandati. In ali je omejitev sploh mogoča? Zvezdan Martić.
Na severovzhodu države še vedno odstranjujejo posledice nedavnega obilnega deževja. Najhuje je bilo v Slovenskih goricah in Halozah, kjer so se en za drugim sprožali plazovi. Našteli so jih že skoraj 600. Uničujoči plazovi so povzročili ogromno škodo, odnašali so ceste in poškodovali več hiš. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je vsaj šest hiš tako ogroženih, da niso več primerne za bivanje. Občine Šentilj, Cirkulane in Juršinci za te stanovalce iščejo rešitve, gre predvsem za mlade družine in upokojence. Jasmina Gregorec Kozole.
Z naslednjim prispevkom tako kot že vrsto let podpiramo dobrodelni program Pomežik soncu, s katerim Zveza prijateljev mladine Slovenije omogoča počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Tradicija otroških kolonij se je v Sloveniji začela že kmalu po drugi svetovni vojni, lokalna društva prijateljev mladine letovanja organizirajo že 70 let. O tem, kako pomembno je, da so vsi otroci na letovanjih enaki, se je Aleksandra Dežman pogovarjala z nekdanjimi vzgojitelji - med njimi sta tudi televizijska voditeljica Bernarda Žarn in nekdanji predsednik države Borut Pahor. Pošljite SMS POMEZIK5 na 1919
Fotografije sestradanih in podhranjenih konj s posestva v Prestranku pri Postojni, ki jih je objavilo Društvo za zaščito konj, so pred kratkim močno pretresle javnost. Kot vedno v takih primerih, ki jih je bilo v zadnjem času kar nekaj, so se pojavile različne razlage, obtožbe in vprašanja, kdo je kriv in kdo bi moral ukrepati. Tokrat pa se je še dodatno zapletlo z očitki, da je šlo za manipulacijo s fotografijami oziroma datumom nastanka in njihove objave. In na koncu se je zdelo, da so sestradani konji prišli v drugi plan. Jasna Krljić Vreg.
Bliža se konec leta, za šolarje najbolj stresno obdobje. Neusmiljen boj za ocene in točke poteka v zadnjih razredih osnovne šole, saj je od njih odvisen vpis na srednjo šolo. Še posebej težki so vpisni pogoji za gimnazije, kamor si še vedno želi precejšen del osnovnošolcev oziroma njihovih staršev. Kot pravi eden izmed osmošolcev v prispevku, ima občutek, da je njegovo življenje odvisno od ocen. Pa se lahko znanje meri le z ocenami in točkami? Je sistem, ki na mladostnika ne gleda celostno in ga izpostavlja takim pritiskom, res dober, se sprašujejo naši sogovorniki. Anka Pirš
Ali naša družba res podpira in vzpodbuja kulturo posilstva? Pred dobrim tednom dni je Okrožno sodišče v Ljubljani oprostilo pet moških, ki so bili obtoženi, da so leta 2020 posilili takrat 15-letno dekle. Sodba je sprožila številne ogorčene odzive v javnosti in postavila velik vprašaj glede slovenskega sodnega sistema. Ali ta res ni zmožen zaščititi žrtev spolnega nasilja in ustrezno kaznovati posiljevalcev? Zakaj je žrtev, kot boste slišali v prispevku, vedno znova obravnavana, kot da je ona na zatožni klopi? In kako je mogoče, da celo v primerih večkratnih posilstev otrok sodišča pogosto izrekajo le pogojne kazni? Aleksandra Dežman.
Luči na evrovizijskih odrih v Liverpoolu so ugasnile, nastopajoči so že doma, številni komentatorji, tisti, ki imajo ta spektakel radi, in tisti, ki ga ne marajo, pa delajo izračune in obračune, kdo je za koga glasoval ali ni glasoval, kdo je komu dal preveč ali premalo točk, kdo se je uvrstil previsoko in kdo prenizko. In vedno znova se po evrovizijskem finalu, ki si ga je tudi letos ogledalo več deset milijonov gledalk in gledalcev, pojavi isto vprašanje: kako poštena je evrovizijska zmaga in kako politična je evrovizijska kuhinja. Nina Kojima.
Elektronski šport oziroma e-šport doživlja pravi razcvet po vsem svetu, tudi pri nas. V Ljubljani je pred kratkim potekal največji festival videoiger in e-športa v Sloveniji. Tovrstni turnirji v igranju videoiger na računalniku, konzoli ali mobilni napravi so pravi spektakli, ki pritegnejo ogromne množice gledalcev. Igralci služijo vrtoglave zneske, prihodki te industrije že presegajo milijardo dolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo e-šport kmalu postal celo olimpijska disciplina. Zvezdan Martić.
Veliko razburjenja je na družbenih omrežjih povzročila objava, da na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Mariboru pedagoško prakso opravlja transspolna učiteljica. Objava se je najprej pojavila v skupini na Facebooku Svet roditeljev Slovenije in povzročila veliko ogorčenja in zaskrbljenosti. Na osnovno šolo je prišlo tudi nekaj protestnih pisem. Ravnateljica pravi, da so 23-letno študentko učenci in učitelji dobro sprejeli, v bran so ji stopili tudi na mariborski Filozofski fakulteti, kjer poudarjajo, da se strokovnosti pedagoškega dela ne sme ocenjevati na podlagi osebnih okoliščin. Anka Pirš.
Urban Miroševič bo kmalu praznoval četrti rojstni dan. A to za njegove starše ni razlog za praznovanje, temveč opomnik, da je minilo še eno leto brez zdravila, ki bi mu lahko pomagalo. Urban se je rodil z gensko boleznijo, zaradi katere ne more hoditi niti govoriti. Pa vendar ima Urban srečo: starše, ki bi zanj premaknili gore. Mama Špela je s svojo zagnanostjo uspela uresničiti skoraj nemogoče - razvoj zdravila za Urbana. In skoraj so na cilju, manjka jim le še 200 tisoč evrov. Jasna Krljić Vreg. Fundacija CTNNB1 TRR: SI56 6100 0002 5350 715 SMS URBAN5 ali URBAN10 na 1919
Aprila objavljeni prispevek v Tedniku o tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja, ki ni upravičen do nobenega prejemka zaradi svoje invalidnosti, je sprožil številne odzive. Podobno kot zgodba invalidke Lavre Červek, ki smo jo v naši oddaji prikazali pred petimi leti. Oba sta mlada invalida brez delovne dobe, za kar pa nista sama kriva. Kako je torej mogoče, da država številnim 100-odstotnim invalidom še vedno odreka pravico do invalidnine ali invalidske pokojnine? Čeprav tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je to nedopustno, se ne spremeni nič. Aleksandra Dežman.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že 70 let dokazuje, da lahko podpora in pomoč družbe usodno vpliva na življenjsko pot otrok in mladostnikov. Številni mladi brez pomoči prostovoljcev in donacij ljudi ter podjetij, ki podpirajo ZPMS, ne bi nikoli zaključili izobraževanja. Aleksandra Dežman se je o njunih izkušnjah pogovarjala z mlado nadarjeno violinistko in učiteljico razrednega pouka. Če želite prispevati v sklad ZPMS-ja za štipendiranje mladih, na številko 1919 pošljite TEDNIK (1 €) ali TEDNIK5 (5 €)
V zadnjih 15 letih je močno naraslo število bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Leta 2007 je bilo teh primerov 38, lani že 1506. Takrat je odsotnost v povprečju trajala 14 dni, lani 44 dni. Število skupnih bolniških dnevov je s 540 poskočilo na kar 66 680. Je ljudi s sindromom izgorelosti res toliko več ali ga zdravniki le bolje in pogosteje prepoznavajo? In kakšna ja razlika med kronično utrujenostjo ali kroničnim stresom in izgorelostjo? Kaja Kokot Žanič.
Bomo v Sloveniji v prihodnosti jedli le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske, svinjino iz Madžarske? Samooskrba s slovenskim mesom je namreč ogrožena zaradi uvoza cenejšega mesa iz tujine, opozarjajo kmetje in živilska podjetja. Kaj lahko se zgodi, da bo podobno kot svinjina - delež doma vzgojene se je od osamosvojitve do danes zmanjšal za skoraj polovico - iz mesnic in s trgovskih polic izginilo še doma vzrejeno piščančje in goveje meso. Medtem pa so slovenski kmetje primorani meso zaradi višjih odkupnih cen prodajati v tujino. Ines Kočar.
Naivnost na spletu lahko udari tudi po denarnici. Spletno nakupovanje je postalo izjemno priljubljeno tudi zaradi nižjih cen kot v klasičnih trgovinah. A prav nizka cena je znak za alarm; lažne spletne trgovine namreč z visokimi popusti prežijo na manj previdne kupce. Ti po pošti prejmejo povsem drug izdelek, kot so ga naročili, ali pa goljufom izdajo podatke o svoji plačilni kartici. Vse pogostejše pa so tudi zlorabe identitet znanih oseb, med drugim zdravnikov, za oglaševanje nepreverjenih izdelkov za lajšanje zdravstvenih težav. Boštjan Fabjan.
Nasilje med mladimi oziroma nad mladimi se pogosto rodi na spletu. Spletno nasilje, nadlegovanje in izsiljevanje - fizično, psihično, spolno - že nekaj let narašča tudi v Sloveniji. Novo grožnjo, predvsem otrokom in mladostnikom, pa predstavlja umetna inteligenca.Tako rekoč vsak lahko na zelo enostaven način ustvari lažne fotografije ali videoposnetke, tudi pornografske, v katere umesti fotografije resničnih oseb, ki jih najde na družbenih omrežjih. Žrtev je lahko vsak: otrok, odrasel, javna oseba. Zvezdan Martić.
V zadnjih letih se vse več ljudi ukvarja s katero od oblik rekreacije, ki je postala sinonim za zdravo življenje, tudi v zrelih letih. Veliko starejših pa se s športom ukvarja tudi tekmovalno. Nekateri se udeležujejo športnih tekmovanj, tudi ko so stari 70 let in več. Kako dobri so slovenski veteranski športniki v svetovnem merilu in v katerih panogah so najuspešnejši? Kot ugotavlja Zvezdan Martić, so slovenski veteranski športniki na mednarodnih tekmovanjih izjemno uspešni in domov pogosto prinesejo medalje.
Potem ko smo v eni od prejšnjih oddaj objavili prispevek iz leta 1987, v katerem je ekipa Tednika v zaporu na Igu obiskala Janeza Novaka, ki je bil zaprt, ker je iz verskih razlogov zavrnil služenje vojaškega roka v JLA, se nam je gospod Novak oglasil. Zato smo ga ponovno obiskali in ga vprašali, kako se zdaj spominja tistih časov in ali bi spet storil enako. Kako je bilo sicer takrat z ugovorom vesti? Številni pa imajo na služenje vojaškega roka drugačne spomine, na Facebooku obstaja kar nekaj skupin, v katerih nekdanji vojaki iščejo prijatelje iz tistega obdobja. Aleksandra Dežman.
Neveljaven email naslov
