Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lik staršev, predvsem matere, ima v slovenski tradiciji in kulturi pomembno vlogo. V preteklosti je vladalo prepričanje, da otroci o starših ne mislijo in ne govorijo negativno, pravijo strokovnjaki, a v zadnjih letih se to spreminja. Pojavil se je celo izraz strupeni starši. To so tisti, ki svoje težave prenašajo na otroke in zato imajo ti tudi v odrasli dobi številne vedenjske in čustvene motnje, slabo samopodobo in občutek manjvrednosti. Kako razrešiti te težave in vzpostaviti boljše odnose s starši? Anka Pirš.
Kakšne spremembe prinaša generacija Z na trg dela? Mladi, rojeni po letu 1995, so odrasli s pametnim telefonom v roki, so izjemno izobraženi in imajo dostop do informacij vseh vrst, so tudi zelo mobilni in pripravljeni spreminjati kraj bivanja in dela. In tudi zato imajo velika pričakovanja glede služb, plačila in družbene odgovornosti podjetij ter lahko postavljajo pogoje delodajalcem. Na drugi strani pa imajo tudi delodajalci do mladih velike zahteve, trdijo mladi iskalci služb. Saša Banjanac Lubej.
Kmetje bodo jutri s traktorji zasedli središče Ljubljane. Množični protest so napovedali, potem ko so samo po dveh tednih prekinili pogajanja s kmetijskim ministrstvom. Trdijo, da ministrstvo ni naredilo koraka naproti njihovim zahtevam, čeprav jim je to obljubil tudi predsednik vlade Robert Golob. Zahteve kmetov ostajajo nespremenjene: ostro nasprotujejo omejitvam pri obdelovanju njiv, pašnikov in travnikov na območju Nature 2000. Luka Svetina.
Tudi tisti, ki jih sodobne tehnologije ne zanimajo, so v zadnjih mesecih slišali za Chat GPT, orodje, ki zna s pomočjo umetne inteligence narediti stvari, za katere smo do zdaj mislili, da jih zna samo človek. Računalnik lahko namesto nas piše šolske naloge, prevaja in lektorira besedila, sestavlja reklamna besedila ali piše scenarije. Smo s tem stopili v prihodnost, ko nas bodo nadomestili in premagali računalniki ali gre samo za koristno orodje, ki bo pomagalo človeštvu? Zvezdan Martić.
Ko človek zboli, se pogosto kljub zdravniški oskrbi počuti samega, prestrašenega, negotovega. V Zdravstvenem domu Ljubljana so se zato odločili ustanoviti skupino tako imenovanih laičnih svetovalcev bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so jih izobrazili, da bi drugim bolnikom s to boleznijo pomagali prebroditi težave in strahove, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanu. Kot pravijo sladkorni bolniki, je to izjemno dobrodošla pomoč, ki bi jo bilo zagotovo dobro razširiti tudi med drugimi kroničnimi bolniki. Jasna Krljić Vreg.
Avtomobilske gume in pločevina, mrhovina, klavniški odpadki, granate; vse to leži v slovenskih kraških jamah, ki so bile v preteklosti pogosto vaška smetišča ali kar deponije. Vsaj petina kraških biserov oziroma tri tisoč jih je onesnaženih, logistično in časovno zahtevna čiščenja pa so večinoma na plečih samoiniciativnih jamarskih društev. Rekorderka po odpadkih je bila s štiri tisoč kubičnimi metri smeti jama Ravnica, ki so jo v začetku leta s pomočjo mehanizacije čistili, a je sredstev zmanjkalo prej kot odpadkov. Anja Nab Huš.
V Tedniku že skoraj deset let poročamo o izkoriščanju sobaric v hotelih in čistilk v javnem sektorju, ki sicer delajo za čistilne servise in agencije. A izboljšalo se ni nič, ravno obratno. Naročniki, celo ministrstva, kljub zavedanju o slabih delovnih pogojih in slabem plačilu še vedno iščejo najcenejšega ponudnika. In medtem ko sobarice in čistilke garajo za drobiž, nekateri lastniki teh podjetij služijo milijone, ki prihajajo iz državnega proračuna, torej iz žepov davkoplačevalcev. Bo vlada vendarle kaj storila na tem področju? Meta Gantar.
Ograja z rezilno žico je nesorazmeren ukrep, strašenje z migranti pa nedopustna politična manipulacija, zato bomo ograjo na južni meji odstranili. Take so bile predvolilne obljube zdajšnje vlade. Vojaki so julija lani sicer odstranili nekaj kilometrov ograje, a to je vse, opozarjajo domačini. Ograja z rezilno žico še vedno stoji, čeprav so mejni prehodi s Hrvaško prosto prehodni. Domačini so razočarani in se sprašujejo, zakaj je odstranjevanje ograje zastalo. Medtem pa se Komisija za preprečevanje korupcije ukvarja z izbiro podjetja Minis, ki je ograjo začelo postavljati, zdaj pa naj bi jo tudi odstranjevalo. Anka Pirš.
Mel, Blaž in Tomaž so mladi moški v zgodnjih 20 letih, ki uporabljajo družbena omrežja, hodijo v lokale in v kino. Vendar njihovo življenje ni povsem običajno. V Bogoslovnem semenišču in v Zavodu svetega Frančiška Saleškega se pripravljajo na duhovniško in redovniško življenje. Anka Pirš se je z njimi pogovarjala o tem, zakaj so se odločili za to pot, kako razmišljajo o posvetnem in duhovnem življenju, različnih preizkušnjah in položaju Katoliške cerkve v današnjem svetu.
Pomorska dogodivščina gledališkega igralca Lotosa Vincenca Šparovca je neverjetna, skorajda čudežna. V študentskih letih je kot mornar Splošne plovbe med delom na ladji padel v Atlantski ocean. Tega nihče od posadke ni opazil, tako da je ladja plula naprej, Lotos pa je ostal sam sredi oceana v Gvinejskem zalivu, milje oddaljen od najbližje obale. Kaj se mu je pletlo po glavi, ko je zrl smrti v oči, in kako se je rešil? O tej izkušnji je govoril s Kajo Kokot Žanič.
V naslednjih minutah boste slišali pretresljivo izpoved Saše Kveder, ki se že 15 let bori s sinovo zasvojenostjo s trdimi drogami. Svojo in sinovo zgodbo je prelila tudi v knjigo Tokrat bo drugače, s katero želi pomagati družinam, ki trpijo zaradi brezna mamil, v katerega je padel njihov otrok. Tako kot številni starši tudi Saša vsak dan trepeta v strahu, kje je njen sin, kaj počne in ali je še živ. Prišlo je celo tako daleč, da ji je v olajšanje, ker je zdaj v zaporu. Svojo zgodbo je zaupala novinarki Jasni Krljić Vreg.
Sandi, Maja in Lia so mlada družina, ki se spopada s težkimi preizkušnjami. Sandi Hudorovac je od 18. leta zaradi prometne nesreče tetraplegik, več kot 20 let je na vozičku, vendar zaradi birokratskih zapletov ne more dobiti statusa invalida. S skromnimi prihodki se komajda prebijajo skozi življenje. Marsikaj bi jim olajšalo prilagojeno osebno vozilo. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Škofijske karitas Novo mesto, številka SI56 0297 0025 6347 885, sklic: SI00 2803, namen: Družina Bartolj Hudorovac. Darujete lahko tudi z SMS-om DARUJ5 ali DARUJ10 na številko 1919. Novinarka Petra Držaj.
Ne vem, ali bi bil brez njih še živ. Tako o prostovoljcih in zaposlenih v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pove eden izmed uporabnikov, ki je v ambulanti ob hudi bolezni dobil ustrezno pomoč in napotitev na zdravljenje. V ambulanti že 20 let pomagajo ljudem, ki so zaradi različnih razlogov ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ga sploh niso uspeli dobiti. V zadnjem času pa so jih zaradi nedostopnosti zdravnikov začeli obiskovali tudi bolniki z urejenim zavarovanjem. Anja Nab Huš.
Specialna enota slovenske policije je marca praznovala 50 let delovanja. Kakšne veščine pa morajo obvladati pripadniki te enote? Že izbirni postopek je izjemno zahteven in ga večina prijavljenih kandidatov sploh ne opravi. Po sprejetju v enoto pa se morajo ti policisti vsakodnevno izpopolnjevati, v fizičnih in taktičnih nalogah. To je psihično in fizično izjemno zahtevno, saj pripadniki te enote opravljajo najtežje naloge z visoko stopnjo tveganja in nevarnosti. Naša ekipa se je s kamero pridružila usposabljanju. Boštjan Fabjan.
Bližnji 8. april je svetovni dan Romov, ki veljajo za najbolj razseljeno narodno skupnost. Po nekaterih ocenah jih v evropskih državah živi okrog 10 milijonov, nekaj tisoč tudi v Sloveniji. Iz romskih vrst prihajajo številne znamenite osebnosti, med njimi je tudi pred šestimi leti umrla kraljica romske glasbe, Esma Redžepova, ki je bila znana ne le po izjemnem glasbenem talentu in promociji romske kulture, ampak tudi po humanitarnem delu in boju proti diskriminaciji Romov. Novinar Bojan Peček je obiskal skopsko naselje, kjer njena hiša zdaj izropana in zapuščena propada.
Znani novomeški Športni center Fit&Fun nekdanjega svetovnega prvaka v bodibildingu Roberta Purebra se bo, kot kaže, znašel na dražbi. Fitnes klub je Robert odprl s pomočjo svoje mame Irene Pfannes, ki je denar za njegovo gradnjo in nakup opreme prigarala v Nemčiji. A po letih pravdanja in številnih tožbah je 40-odstotna lastnica postala Robertova nekdanja žena, ki terja tudi poravnavo stroškov za nazaj. Primer je obravnavalo kar deset sodišč po vsej Sloveniji. 71-letna Irena, ki je v fitnes vložila vse svoje prihranke, se sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče. Anka Pirš.
Starše otrok s posebnimi potrebami je šokirala novica, da jim država še vedno ne bo omogočila pomočnika. Pilotni projekt pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti se bo lahko izvedel šele leta 2024, ker država zanj nima denarja, je minister za delo Luka Mesec sporočil predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Medtem pa mame otrok s posebnimi potrebami izgorevajo od izčrpanosti in skrbi ter se sprašujejo, zakaj so ravno ti otroci tako prikrajšani in diskriminirani. Kaja Kokot Žanič.
V Podravju se vrstijo napovedi o odpuščanjih. Magna, Talum, Tovarna sukancev - brez zaposlitve naj bi ostalo več kot 300 delavcev. A za prihodnost se jim, kot kaže, ni treba bati. Nekateri se bodo upokojili, za druge se delodajalci zaradi velikega pomanjkanja kadrov na trgu dela že zanimajo, nekateri bodo našli delo čez mejo, v Avstriji. Vendar na Štajerski gospodarski zbornici opozarjajo, da bi morali delavce zadržati v Sloveniji. V humanitarnih organizacijah pa opažajo, da so socialne stiske, tudi med zaposlenimi, zaradi draginje vse večje in da vse več ljudi išče pomoč. Anja Nab Huš.
Prvemu ženskemu partizanskemu odredu se je priključila pri 17-ih letih, napredovala v čin majorja in postala zadnja soproga Josipa Broza Tita. Z njim je živela razkošno življenje, polno zabave, blišča, potovanj in druženja z znanimi osebnostmi in kronanimi glavami. Po Titovi smrti pa ji je sledila tajna policija, živela je v bornih razmerah, stran od žarometov, v soju katerih je v tujini uspešno predstavljala Jugoslavijo. Deset let po smrti se o njej pišejo knjige, snemajo TV-nadaljevanke, režirajo gledališke predstave in organizirajo modne revije. Kdo je bila Jovanka Broz in zakaj še danes vzbuja zanimanje? Saša Banjanac Lubej.
V začetku februarja so v Radomerju v Prlekiji ognjeni zublji vzeli dom priljubljenemu domačinu in glasbeniku, 71-letnemu upokojencu Branku Vrbančiču, ki je po požaru ostal brez vsega, tudi brez svoje frajtonarice. S to ljubico, kot ji pravi, je prepotoval dobršen del sveta, popestril več kot 400 gostij, predvsem pa prijateljska druženja. Ravno prijatelji in domačini so bili tisti, ki so mu v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Tudi z novo harmoniko. Gledalke in gledalci Tednika pa mu lahko pomagate do novega doma. Cirila Sever. RKS OZ Ljutomer TRR: SI56 0317 3100 0925 555, sklic: SI 00 7600-23-1, namen: Pomoč požar Vrbančič SMS na 1919 DOM (1 €) in DOM5 (5 €)
Neveljaven email naslov
