Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je izbruhnila prava epidemija sekanja urbanih dreves, opozarjajo naravovarstveni aktivisti. Po grobem poseku dreves na grajskem hribu na Ptuju domačine že skrbi plazenje zemlje, ki lahko zasuje hiše. Na Rožniku v Ljubljani so posekali več kot 100 dreves, v Kočevju bodo posekali jesenov drevored. Prebivalce naselja Pivola pa razburja napovedan posek več kot 200 dreves znamenitega lipovega drevoreda. Tam naj bi občina Hoče - Slivnica zgradila novo tematsko pot. Projekt je vreden 756 tisoč evrov. Kaj je v ozadju? Anka Pirš.
Ta konec tedna so gorski reševalci spet imeli polne roke dela: v gorah se je zgodilo se kar 16 nesreč. Število reševalnih akcij v zadnjih letih močno narašča. Letos so reševalci pomagali več kot 500 planincem, polovica med njimi je bila tujcev, več kot polovica tistih, ki so klicali na pomoč, je bila nepoškodovanih. Gorski reševalci opozarjajo, da se predvsem tuji turisti pogosto znajdejo v težavah zaradi nespametnega ravnanja, neprimerne opreme in nezadostne fizične pripravljenosti. A kljub temu je reševanje v Sloveniji še vedno zastonj. Se bo to spremenilo? Alenka Bevčič.
Številni ljudje so morali zaradi uničujočih poplav zapustiti svoje domove. Med njimi sta tudi mlada starša, ki sta večer pred strašno ujmo iz porodnišnice prinesla novorojenčka - dvojčka. In vprašanje je, na kakšnem planetu bosta odraščala? Kolikokrat v življenju bosta doživela poplave, toče, požare, sušo? Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da bodo ekstremni vremenski pojavi zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica kopičenja toplogrednih plinov v našem ozračju, vedno pogostejši. Je še čas, da to ustavimo? Anja Nab Huš.
Vsaka nesreča iz ljudi potegne najboljše in žal tudi najslabše. V želji pomagati so že takoj po poplavah posamezniki, društva in humanitarne organizacije začeli organizirati številne dobrodelne akcije. A nekateri, ki so se odzvali, so naredili več škode kot koristi, saj so ljudem, ki jim je voda zalila hiše, prinašali popolnoma neuporabne predmete. To je ne le žaljivo do ljudi v stiski, ampak jim povzroča dodatno delo, so opozarjali v društvu Humanitarček. Razkrinkali so tudi nepridiprave, ki so si neupravičeno prilaščali humanitarno pomoč. Meta Gantar.
Poplave so bile v Sloveniji pogoste tudi v preteklosti. Prvi zapisi o njih segajo v leto 1550. Zgodovinski viri pričajo, da so bile povodnji najbolj pogoste v okolici Celja. Ob veliki poplavi leta 1901 so Celje opisali kot "male Benetke". Prav na Celjskem so bile leta 1954 tudi najbolj smrtonosne poplave pri nas; voda je vzela 22 življenj. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala s Celjanom, ki se te tragedije dobro spomni. In pobrskala v muzejih, arhivih in Dokumentaciji Televizije Slovenija.
Obraz naravnih in drugih nesreč v naši državi je zadnjih 11 let poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Poznamo ga kot strokovnjaka na področju zaščite in reševanja, tudi v nedavni ujmi je koordiniral delo vseh, ki so reševali življenja. Kdo pa je Srečko Šestan v zasebnem življenju? Človek, ki se ga dotaknejo stiske ljudi, pravijo njegovi najbližji. In človek, ki se zaradi službe odreče tudi dopustu. Alenka Bevčič.
Tega ne bi zmogli sami, ni besed, s katerimi se lahko zahvalimo vsem ljudem, ki so nam prišli pomagati. To so besede, tistih, ki jim je vodna ujma v nekaj trenutkih popolnoma spremenila življenje, a so jim vsaj kanček upanja povrnili številni prostovoljci. Lahko računajo na nas! je bilo slišati na avtobusu prostovoljcev, ki se je pod vodstvom Boštjana Zrimška odpeljal na pomoč v Nazarje. Pridružila se jim je tudi naša ekipa in novinarka Anka Pirš.
Nedavne katastrofalne poplave so naplavile tudi številne napake pri izdaji gradbenih dovoljenj za objekte na poplavnih območjih. Zakaj je gradnja na takih območjih sploh dovoljena, je problem zakonodaja ali kaj drugega? Strokovnjaki opozarjajo, da njihovo mnenje premalo šteje ter da se pri gradnji ne upošteva več kart poplave varnosti. Poleg tega pa številni lastniki nepremičnin nimajo ustreznih zavarovanj, saj jih zaradi poplavnosti območja niti niso mogli skleniti. Jasna Krljič Vreg.
Prebivalci v Prevaljah so, tako kot ponekod drugod v Mežiški dolini, še vedno brez pitne vode in tako bodo, kot kaže, še vsaj tri mesece, saj je podivjana Meža vodovod na nekaterih mestih pretrgala. Začeli so že z gradnjo novega, dokler ta ne bo zgrajen, se lahko prebivalci s pitno vodo oskrbijo v posebnih zalogovnikih. A tako življenje, kot boste videli v prispevku Anje Nab Huš, ni prav enostavno, zato vsi upajo, da bo iz pip čim prej spet pritekla pitna voda.
Sredi več sto krožišč po vsej Sloveniji lahko vidimo vse mogoče: od vodnjakov in kamnitih skulptur do orjaških steklenic, cokel, žogic za golf in tablet. Nedavna postavitev dveh novih: plastične gore in steklenega zmaja, je spet sprožila polemike, ali je tako okraševanje primerno. Zneski, vloženi v skulpture sredi krožišč, so včasih zelo visoki. Za eno od zadnjih postavljenih - zmaja iz kristalnega stekla - je Občina Kozje plačala dobrih 79 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Slovenija je že dolgo znana kot dežela planincev, v času družbenih omrežij pa se zdi, da v gore hodi že praktično vsak in da so te vsakomur dostopne, tudi zelo oblegani Triglav. Vendar je ta za marsikoga še vedno prezahteven zalogaj. To pa ne velja za šest fantov, starih od 10 do 17 let, ki jim je pred nekaj dnevi uspel ta podvig. Pod vodstvom znanega alpinističnega para Marije in Andreja Štremflja so osvojili najvišji vrh Slovenije. In zakaj so posebni? Ker skoraj nič ne vidijo. Spremljala jih je tudi ekipa Tednika: snemalec Martin Uršič in novinarka Alenka Bevčič.
Društvo izgnancev Slovenije opozarja, da Nemčija še vedno ni poravnala škode, ki jo je zakrivila med 2. svetovno vojno. Sredi 90. let prejšnjega stoletja sprejeti Zakon o žrtvah vojnega nasilja je krivice vsaj delno omilil, še vedno pa približno sedem tisoč izgnancev in beguncev čaka, da bo Slovenija od Nemčije zahtevala plačilo premoženjske škode. Večino izgnancev so namreč ob vrnitvi na rodna tla pričakale uničene in izropane domačije, njihovo trpljenje se je nadaljevalo še dolga leta po koncu vojne. Novinarka Enisa Brizani.
Slovenskim gozdovom, zlasti v nižinskih predelih, grozi počasno umiranje mogočnih smrek. Užitek v njihovi senci ali pogled v veličastne krošnje vse pogosteje zamenjuje klavrna podoba posušenih debel. O tem se lahko prepričamo že ob kratkem sprehodu po okoliških gozdovih ali naseljih, kjer so na vrtovih kraljevale smreke. Razlogov za to je več. Drevesni škodljivci, predvsem podlubnik, pa vremenske spremembe, in tudi človek. Bo čez leta smreka v Sloveniji v nižinah le še spomin? Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Prebivalce vasice Počakovo v občini Radeče je neprijetno presenetila novica, da bo na pet hektarjev velikem travniku zraslo 62 rastlinjakov, na katerih bo investitor iz Domžal postavil sončne celice, in tako ustvaril veliko sočno elektrarno. Krajani so se združili so v Civilno iniciativo Mi vsi smo Počakovo, ki investitorju očita zavajanje pri postopkih za pridobitev dovoljenj. Od upravne enote Laško in občine Radeče pa zahtevajo, naj obnovita postopke za izdajo dovoljenj. Sprašujejo se, ali tako ohlapni zakoni pomenijo, da lahko pričakujemo sončne elektrarne kjerkoli v naravi. Novinarka Anka Pirš.
Od morskih globin do vesolja - najpremožnejši Zemljani se lahko podajo na ekstremne pustolovščine. Podjetje Virgin Galactic je uspešno izvedlo prvo turistično potovanje v vesolje. Pred tem pa je tragična nesreča podmornice Titan, ki je implodirala pri potopu do razbitin Titanika, pod vprašaj postavila varnost takšnih potovanj, za katere nekateri plačajo vrtoglave zneske. Trg pustolovskega luksuznega turizma je v porastu, vedno večje je tudi povpraševanje po edinstvenih doživetjih na Zemlji. Če obstajajo sredstva, meja ni. Anja Nab Huš.
Kar 150 tisoč Slovencev po ocenah zdravnikov trpi za motnjami dihanja v spanju. In večina jih za to sploh ne ve. Ena najbolj nevarnih motenj spanja je spalna apneja - ko človek med spanjem večkrat za nekaj časa neha dihati. To ne povzroča samo kronične utrujenosti, ampak tudi resne zdravstvene zaplete, bistveno večje tveganje za raka, sladkorno bolezen, demenco. Pri ženskah prinaša večje tveganje za možgansko kap kot dolgoletno kajenje. Nezdravljena apneja kar sedemkrat poveča tveganje za prometno nesrečo. Aleksandra Dežman.
Vlada je tik pred zdajci zaustavila za ta mesec napovedano povišanje cen v domovih za starejše in z novim interventnim zakonom omejitev rasti cen podaljšala do 1. januarja prihodnje leto. A predvsem stroški energije in hrane so se v zadnjem letu močno povečali tudi v domovih, kjer opozarjajo, da s hitrimi rešitvami ne bo šlo več. Država se mora odločiti, kako bo financirala stroške dolgotrajne oskrbe in koliko je je še mogoče prevaliti na ramena uporabnikov, saj mnogi stroška bivanja v domu že dolgo ne zmorejo več plačevati. Alenka Bevčič.
Prebivalci Škofje Loke že več let živijo v strahu zaradi izpustov iz 65-metrskega dimnika podjetja Knauf Insulation, med katerimi je tudi rakotvoren formaldehid. Izpusti so sicer v zakonsko določenih okvirih, a v Civilni iniciativi moja Škofja Loka opozarjajo, da meritve naroča in plačuje kar podjetje in da te izvaja le dvakrat na leto. Pristojne sprašujejo, zakaj meritve niso stalne in neodvisne ter narejene na način, ki bi pokazal, koliko nevarnih snovi je zares v zraku. Jasna Krljić Vreg.
Zaposleni, ki so med epidemijo covida 19 izgubili službo, ker so zavračali dokazovanje izpolnjevanja pogoja PCT na delovnem mestu in nošenje mask, še vedno skušajo na sodiščih dokazati, da so bili - kot menijo - odpuščeni po krivici. Vlada bo tistim, ki so dobili globe zaradi enakih prekrškov - na primer nenošenja mask ali nespoštovanja pogoja PCT v trgovinah in drugih kršitev odlokov - vrnila že plačane globe. Zakaj podobne amnestije ne razglasijo tudi za odpuščene delavce, se sprašujejo sogovorniki v prispevku Aleksandre Dežman.
Andrej Gradišnik je 17. maja letos stopil na vrh Mount Everesta. Pri skoraj 60-ih letih je postal najstarejši Slovenec, ki mu je uspel ta podvig. Prva slovenska osvojitev najvišje gore sveta se je zgodila leta 1979, predzadnja pa leta 2017. A plezanje na Everest je v zadnjih letih postalo bolj podobno ekstremnemu turizmu kot pravemu alpinizmu. Nepalska vlada je letos izdala največje število dovoljenj za odhod na vrh, kar 478. Žal je bilo letošnje leto tudi najbolj tragično, umrlo je kar 17 pristopnikov. Alenka Bevčič.
Neveljaven email naslov
