Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Veliki planini so zimski prazniki še posebno čarobni. Smo pa to lokacijo izbrali za zadnjo oddajo v letošnjem letu še zaradi nečesa drugega. Pogledali si bomo zgledno prenovo tipične koče, ki na zunaj ohranja tradicionalno podobo, medtem ko je interier prenovljen za sodobno uporabo. Dobra hiša stoji na dobrih temeljih, cel svet pa stoji – na mladih! Lepo je videti, da je tudi mlajšim generacijam želja oblikovati domove v spoštovanju do stavbarske dediščine in obrtniške tradicije. Z nagrado BIG SEE nagrajeni zasebni interjer, pod katerega se podpisuje mladi arhitekt Jan Šimnovec, je namreč prav to, saj uspešno združuje dediščino rodbine z uporabnostjo sodobnega bivanja. Ravno prav globoko smo v zimi, da se radi spominjamo vročih poletnih dni in radosti, ki jih le ti prinašajo. Kadar imamo na mizi kak zanimiv projekt slovenskega arhitekta, se naša ekipa odpravi tudi čez mejo. Tako smo se poleti odpeljali v hrvaško Istro, kjer ima slovenski par v prenovljeni hiški svojo počitniško oazo miru. Lep pozdrav in SREČNO.
Pred časom smo na Dobu pri Domžalah pokazali zgledno prenovo podeželske hiše. K nakupu hiše oziroma posestva sta pripadala čudovit podeželski vrt in gospodarsko poslopje zelo radodarnih dimenzij… in ravno v slednjem si je družina uredila enostavno navdušujoč dom. Stanovanje, zasnovano pred več kot sto leti, skoraj gotovo ne more več ustrezati sodobnim zahtevam in pričakovanjem novega lastnika. Še posebej, če ga za svoj dom ureja mlada arhitekta, ki ima jasne predstave o tem, kaj želi s prenovo doseči. Tu in tam z našimi Ambienti pokukamo še čez meje naše domovine, ampak le, če so na delu slovenski lastniki oziroma arhitekti. In ravno taka naveza nas v naslednjih minutah pelje v hrvaško Istro. Slovenski lastniki so v obmorskem mestecu skupaj s strokovnjakinjo za konservatorstvo prebudili atmosfero dragocene kulturne dediščine.
Vas Štanjel s svojo strnjeno podobo, kamnitimi hišami, ozkimi ulicami in čudovitim Ferrarijevim vrtom predstavlja poseben dragulj našega Krasa. Vse več obnovljenih hiš in prenovljeni grad bogatijo vtise vsakogar, ki ga obišče. In mi smo v mestu našli kotiček, ki je pred kratkim vzniknil v novi podobi. Predstavimo meščansko stanovanje z malo neobičajno postavitvijo tlorisa in z elementi, ki so vse prej kot zadržani. Ekstravagantno stanovanje so opazili tudi filmski producenti in v njem posneli nekaj prizorov novejšega slovenskega filma. Naše kamere pa so seveda zabeležile še več. Vabljeni v štajersko prestolnico na osupljiv vrt, kjer vas bosta poleg rastlinske pestrosti v zelenih sobanah navdušila tudi povezovalna moč krogov in očarljivost kovinskih skulptur.
V Orleku na Krasu, kjer rada zapiha burja, se narava in arhitektura prepletata v harmonično celoto. Tam stoji edinstven dom, ki je plod ustvarjalnosti arhitekturnega para. Njuna hiša s kraškimi elementi in plezalno steno v notranjosti je energetsko učinkovita in trdna kot kamen, čeprav je zgrajena iz povsem drugega materiala. V pomladni sezoni smo prikazali zares majhno stanovanje v tristo let stari hiši v središču Ljubljane. Že takrat smo omenili, da so nekdanje veliko stanovanje predelali v tri manjše bivalne enote. Odprli so nam vrata v še eno od teh stanovanj, katerega površina znaša le 30 kvadratnih metrov. Ko otroci odletijo iz gnezda, je čas za spremembe v načinu bivanja. Nekateri se odločijo za prodajo nepremičnine in spremembo okolja, drugi pa za temeljito prenovo. Kako je nekdaj petsobno natrpano družinsko stanovanje po temeljiti preureditvi zadihalo v povsem novem udobju, vam pokažemo v tokratni oddaji.
Najprej se podajamo v vasico nedaleč od Ptuja, kjer smo obiskali dom mojstra za električne in strojne inštalacije. Njegova hiša ni običajna – talne, stenske in stropne površine nudijo nenehno toploto, svežino in vizualno razgibanost. Lastnik pa si je dal duška tudi pri individualnih željah glede barv in materialov. Življenje je kratko in treba ga je zajemati z veliko žlico, slišimo pogosto. Pa vendarle, ni tako enostavno zbrati pogum in slediti svojim željam. Ponovno bomo pokazali drzno spremembo življenjskega sloga. Par, ki si je upal izstopiti iz korporativnega poslovnega sveta v samostojno podjetništvo, zapustiti mestno življenje in ga zamenjati za bližino najlepših gozdov in gora. V nasprotju s številnimi sodobnimi stanovanji, v katerih prevladujejo nevtralne ali pastelne barve, ponuja stanovanje v središču Ljubljane zares pestro barvno paleto. Tako barve kot teksture so usklajene, kar lahko pripišemo usklajenemu načrtovanju para arhitektk in njunemu sodelovanju z lastniki stanovanja.
Naša dežela na vsakem koraku preseneča s svojo pokrajinsko raznolikostjo, ki se zrcali tudi v poselitvenih vzorcih, arhitekturi, kulturi in ljudeh. Za našo jubilejno oddajo smo se odločili, da vas peljemo na poseben izlet, in sicer v nebo, od koder bomo odkrivali to našo neprecenljivo Slovenijo na drugačen način ‒ to so Ambienti iz zraka. So projekti, ki narišejo nasmeh na obraz in pričarajo iskrice v oči. Franckina hiša je brez dvoma eden izmed teh - z lokacijo na vrhu hribčka in s čudovitim razgledom ter zgodbami, ki jih pripovedujejo stene, stare več kot 200 let. Ko gre za naše vrtove, smo tudi tukaj Slovenci nekaj posebnega. Oblikovanje pestre, premišljene ter sonaravno urejene okolice kaže na naš pristen in globok stik z naravo. Spoznali smo par, ki mu največ pomenita vrt in svet rastlin. Zato ne preseneča, da je njun rajski vrt zelo velik, vsebinsko bogat in poln življenja.
Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. V primeru hiše v Beli krajini pa je tisti, ki je hišo prenovil, najprej v kot odložil tekaške smuči in puško ter v roke prijel čisto vse, kar je bilo potrebno za temeljito obnovo stare lesene domačije s častitljivo letnico. Klemen Bauer je strast do vrhunskega športa prelevil v ljubezen do stavbne dediščine. V mestu ob Dravi se je mlad par odločil dotrajano garsonjero preoblikovati v prijeten in udoben mali dom. Z domiselnostjo lastnikov in spretnostjo domačih mojstrov je nastal čudovit kotiček, kamor se za kratka obdobja rada preseli vsa družina. Kupiti stanovanje v prestolnici je za mlade marsikdaj preizkušnja potrpežljivosti, ampak mlada lastnika imata svoj recept. Kljub slabim obetom biti optimističen, si morda ogledati več deset potencialno primernih stanovanj in ko optimizem že skoraj skopni, še kar vztrajati. Ni hudir, da se nekaj ne najde! Pa čeprav le staro stanovanje v klavrni podobi in v bloku brez dvigala. Njune izkušnje kažejo, da lahko tudi tak grdi raček z dovolj truda postane beli labod.
Arhitektki sta dobili nalogo načrtovati nov dom v manjši vasici za zakonski par. Vedeli sta, da bo nova hiša zamenjala staro kmečko hišo s kozolcem. Prav ta predhodnica ju je navdihnila pri snovanju nove hiše, ki zdaj zelo lepo vstopa v dialog s sosednjimi stavbami. Danes je v Sloveniji evidentiranih več kot 1000 degradiranih območij v skupni površini okoli 3.500 ha, med katerimi prevladujejo območja pretekle industrijske in obrtne dejavnosti. A tudi ta območja imajo svoj potencial. Na Bledu so na primer degradirano območje okoli opuščene tovarne spremenili v trajnostno grajeni medgeneracijski center in 60 oskrbovanih stanovanj. Nekdanji kraj duhov torej spet preveva živahen vrvež. Pokažemo prenovo trisobnega stanovanja za mlado družino. Slednje je bilo pred prenovo sicer v dobrem stanju, vendar tlorisna zasnova ni bila najbolj funkcionalna in ni ustrezala potrebam družine, ki si je želela več svetlobe, shranjevalnih površin ter – več svobode.
Kadar se odločimo za gradnjo nove hiše, ki bo postala naš dom, je to odločitev za več desetletij. Par v najboljših letih, še vedno zelo aktiven, je sklenil postaviti novo hišo, a sta pri tem že mislila na prihodnost, ko bodo ptički odleteli iz gnezda… Kako priti do lastniškega doma je vprašanje, ki si ga mladi pari danes pogosto postavljajo. Pri nas je še vedno veliko predimenzioniranih nepremičnin, kjer so po odhodu otrok ostali le še starši. Tokrat si bomo ogledali zgleden primer, kako si je mlad par uredil dom na nekoč prazni podstrehi družinske hiše. Kar trojna vrata vodijo v kuhinjo zakoncev, ki smo ju obiskali na Ptuju. Čeprav sta hišo zgradila pred skoraj 20 leti, ko je bila moderna razgibana arhitektura, sta navdih za gradnjo poiskala v tradicionalnih oblikah in naravnih materialih, hkrati pa poskrbela za harmonično vez z vrtom.
Kam pobegniti iz stresnega, hektičnega vsakdana, da si napolnimo baterije in sprostimo glavo? Kje bi bilo popolno pribežališče za preživljanje vikendov in dopusta? To se je spraševal tudi naš gostitelj, ki pa je hitro našel odgovor. Na Gorenjskem, v Gozdu Martuljku, je kupil parcelo, na katero je postavil počitniško hišo, vredno vse pozornosti. V zasanjanih Brkinih, kjer pokrajina valovi od sadnih nasadov in mogočnih gozdov, si je dom uredil mlad par. Pa ne kar kakršen koli dom. Njuno domovanje je namreč oblikovano z velikim spoštovanjem do lokalne identitete in tradicije ter je dober dokaz, da najbolj pristni interjerji nastajajo v sozvočju z lastniki. Še bolje, s pomočjo njihovih spretnih rok in ustvarjalnih idej. Stanovanje v tristanovanjski stavbi blizu Medvod je nekaj posebnega zato, ker sta ga kupila arhitekta za svojo družino. Ob nakupu so ju čakali prazni, neopremljeni prostori. Seveda smo bili radovedni, kako sta strokovnjaka dane razmere prilagodila svojim željam in zahtevam.
To jesen se redno sprašujemo, koliko si Slovenci upamo, ko gre za spremembo življenjskega stila. In prijetno presenečeni ugotavljamo, da navdihujočih zgodb kar ne zmanjka. Tokratna se odvija na Goričkem, natančneje v Motovilcih, kjer si je svoje novo ognjišče zakuril karizmatični kuharski mojster Bine Volčič. V novejši večstanovanjski stavbi v Ljubljani so skupni hodniki zasnovani tako, da hkrati povezujejo ter ločujejo ‒ in sicer v obliki mostov, ki ustvarjajo zračen, lahkoten in svetel ambient. Inovativno in posebno pa je tudi eno od stanovanj, ki ima poleg rdeče niti še zeleno. In zakaj ravno zeleno? Ker so kotički v njem premišljeno opremljeni z rastlinami, zaradi manjše kvadrature pa tudi s številnimi drugimi praktičnimi rešitvami. V starejši ljubljanski stavbi sta arhitekta prenovila 65 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje v sodobno urbano bivališče. Stanovanje ima sicer lepe razglede, nima pa balkona ali terase – in za pristen stik z naravo so poskrbeli z edinstveno zeleno oazo v spalnici.
Pred dvema letoma smo obiskali naselje vizualno usklajenih hiš iz križno lepljenih plošč v Stražišču pri Kranju. Njihovi masivni zidovi so bili takrat še goli, je pa uporabljeni naravni material že obljubljal visoko kakovost bivanja. No, zdaj so hiše večinoma gotove in vseljene, v njih pa so dom našli ljudje, ki cenijo les in prednosti, ki jim jih ta ponuja. Kaj imata skupnega les in modrost? Med sprehodom po knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru boste hitro ugotovili, da se ta dva elementa odlično dopolnjujeta in uporabnikom pričarata ambient, kakršnega bi z veseljem imeli tudi doma. V srednjih letih si marsikdo zaželi spremembe življenjskega sloga. Morda zamenjati službo, poskusiti nekaj novega, celo spremeniti lokacijo svojega doma. Vse to so spremembe, ki zahtevajo tehten premislek o veliko stvarnih izzivih, kar nekaj poguma, zato ne čudi, da pogosto ostane zgolj pri sanjarjenju. Ne pa vedno. Metka in Tomaž Zver sta uresničila sanje in se preselila v prenovljeno hišo v Štanjelu.
Neveljaven email naslov
