Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ne zgodi se prav pogosto, da se v novi, pravkar zgrajeni hiši lastniki zamenjajo že po letu in pol. Seveda nova družina prinese v hišo nov pogled, nove želje, nove zahteve, ki so jih v primeru, ki je pred nami, s skladnim sodelovanjem arhitektov in izvajalcev uresničili rekordno hitro. V nadaljevanju se posvetimo lesu, trajnemu materialu, s katerim človek rad biva že od nekdaj. Na Norveškem je trenutno najvišja lesena stavba na svetu, visoka je 85,4 metra, ima 18-nadstropij. Ne tako visoke, ampak večstanovanjske lesene objekte, ki sledijo viziji trajnosti, pa že gradimo tudi pri nas. Mi smo dve našli v Celju. Pod Krvavcem sta zakonca Mirjam in Gregor iz nič ustvarila zeliščno posestvo, na njem pa poleg svoje hiše postavila še več edinstvenih lesenih objektov in elementov. Od kozolca toplarja in zeliščne kašče do hiške, ki sicer ni na drevesu, a nosi ime Drevo.
Arhitekturni slog na prehodu iz 19. v 20. stoletja, ki ga imenujemo secesija, je Ljubljani prinesel kar nekaj zanimivih stavb. Mnoge secesijske arhitekturne stvaritve, ki so navdih iskale v folklornih motivih in geometrijskih oblikah ter se je z njimi meščanstvo želelo približati plemstvu, danes žal neslavno propadajo, so pa tudi takšne, ki so jih obnovili ali rekonstruirali. V eni od rekonstruiranih vil smo obiskali stanovanje, ki združuje tehnologije sedanjosti in utrip preteklosti. Pred nami je začetek študijskega leta. Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma. Kako v naravnem okolju zgraditi prostorno in izvirno hišo in hkrati ohraniti zemljišče čim bolj nedotaknjeno? Rešitev smo poiskali pri zakonskemu paru, ki je zasnoval imeniten objekt v zelenem objemu Štajerske.
Še zadnjič pred poletnim premorom si gremo ogledat nekaj prizorišč človekove bivalne sreče in tako bomo naredili mašnjico nad še eno uspešno sezono naše oddaje. Hkrati pa napovedujemo rdečo nit jesenske sezono, to so počitniški domovi Slovencev. Dobili smo povabilo v moderno počitniško vilo ob slikovitem istrskem mestecu Motovun. Lastniki vrtov nam pogosto rečejo, da jim vrt pomeni sprostitev, da uživajo pri delu na njem. Vse to sta ponovila tudi zakonca Tomšič, ki negujeta svoj vrt blizu Ljubljane. Tisto, zaradi česar njun vrt izstopa, pa je izredna urejenost in negovanost. To se najbolj odraža na trati. Pomladno sezono bomo zaključili z veliko elegance in staromeščanskega ponosa. V prestolnici smo obiskali prenovljeno stanovanje, katerega osrednji element v velikem bivalnem prostoru predstavljata dva markantna opečnata oboka.
Predzadnjo oddajo te sezone bomo še enkrat posvetili lesu, ki predstavlja pomembno strateško surovino za gradnjo. Visoko nad Dravogradom smo obiskali hišo, ki je nekoč bila temačna, z majhnimi okni in brez balkona. Danes jo krasijo veličasten prizidek in privlačni prostori, opremljeni z različnimi vrstami lesa. Poleg vsega drugega nas je v tej hiši osupnil tudi jasno prisotni in blagodejni vonj precej redke vrste lesa. Lesarska stroka in izdelki iz lesa imajo v življenju človeka posebno mesto in pomenijo plemenitenje našega načina življenja. V lesu je tudi priložnost za poklicno in poslovno pot. Dober dokaz so tudi lesene mojstrovine oblikovalca in mojstra v lesu, ki so svoje mesto našle v majhnem, sveže prenovljenem stanovanju v eni najlepših ljubljanskih uličic. Le redko se nam ponudi priložnost, da lahko vstopimo na vrt, ki ga je zase oblikoval strokovnjak za hortikulturo. V Žireh v Poljanski dolini je pred desetletji začel nastajati vrt, kot si ga je zamislila ugledna oblikovalka vrtov Juta Krulc. Letos mineva osem let od njene smrti. Vrt leži ob rojstni hiši akademskega likovnega umetnika Tomaža Kržišnika, ki je sooblikoval ta prostor.
Markantno stanovanje v novozgrajeni večstanovanjski hiši ob Celovški cesti v Ljubljani vas bo v hipu prevzelo. Izbrani kosi in materiali, številne unikatne rešitve, glamur na vsakem koraku. Vloženega je bilo nemalo truda, da je stanovanje dandanes lastniku v velik ponos in veselje. Preperela ostrešja, fasade brez izolacije, staro stavbno pohištvo, neučinkovito ogrevanje … Marsikatero starejšo večstanovanjsko stavbo v Sloveniji bi lahko opisali s temi besedami, ki po domače pomenijo, da njeni prebivalci živijo v energetsko neustreznih razmerah, obenem pa mečejo denar skozi okno. Ker je cilj čim prej pristopiti k izboljšanju takšnega stavbnega fonda, vam bomo pokazali primer zgledno energetsko prenovljene stolpnice v Domžalah in finančne ter bivalne prednosti take sanacije. 15 let staro družinsko hišo so arhitekti natančno preštudirali in premetali tlorise v vseh treh etažah. Po novem je nastala tri stanovanjska hiša, s povsem drugačnim slogom interierja, kot ga je imela pred prenovo. Torej ne le nov, posodobljeni make up, temveč tudi popolnoma nova vsebina.
Apartmajska hiša v Bohinjski Bistrici se ponaša z avtohtonim tradicionalnim volumnom ter s pogledi po okoliških vršacih. Lastnika sta iz mizarske stroke in zato dvoma o prevladujočem materialu ni bilo. Vseeno pa sta se želela pokloniti tudi tradiciji in tako v veliki meri posegla tudi po starem, ponovno uporabljenem lesu – v impozantni apartmajski hiši so tako celo več kot stoletni kosi macesnovega lesa. Dobesedno ročno izdelano stanovanje z lesenimi izdelki si je umetnik Matej Bizovičar opremil za leta, ki prihajajo. Zaenkrat namreč še živi z družino v stari kmečki hiši stran od mesta, ko pa se bo enkrat naveličal kidati sneg, pravi, da bo šel živet prav v središče Ljubljanjskega parka Tivoli. Ima pa to stanovanje še eno posebnost – namreč, bolj ko si ga ogleduješ, bolj imaš občutek, da tudi stanovanje gleda tebe. Boste videli zakaj. Z oblikovalsko nagrado BigSEE za interier nagrajeno stanovanje v osrčju prestolnice, ni zasnovano le z mislijo na estetiko, temveč je skrbno premišljeno do zadnjega kvadratnega centimetra. Par, ki v njem prebiva, smo v naši oddaji že gostili, saj smo obiskali njuno prejšnje, le 25 kvadratov veliko stanovanje. To je po kvadraturi za skoraj polovico večje, a zato ni bil premislek pri oblikovanju nič manj poglobljen.
V naselju Tuncovec, vzhodno od Rogaške Slatine, si je mlada družina zasnovala dom, za katerega sta lastnika imela zelo jasno vizijo, kaj želita, predvsem pa sta oba bila odlično opremljena z znanjem, veščinami in voljo, da večino stvari postorita sama. Poleg tega pa sta si zastavila cilj, da ga, ko bo končan, predstavimo v oddaji Ambienti. Obiskali bomo družino, ki rada veliko časa preživi na vrtu. Tudi zato je bila okolica njihove hiše pri urejanju deležna posebne pozornosti. Bioklimatska pergola za letno kuhinjo z jedilnico, igrala za najmlajšo članico in udobna sedežna garnitura na pokriti leseni terasi so tisti kotički, brez katerih si ne predstavljajo vsakdana. Za prenovo stanovanja se največkrat odločimo, kadar pride do spremembe lastništva, spremembe števila stanovalcev ali zaradi posodobitve. Prenovo stanovanja, ki ga bomo predstavili tokrat, je spodbudilo novo življenjsko obdobje lastnice. S pomočjo arhitekta sta poiskala izboljšave za pomanjkljivosti, ki se jih je s časom začela zavedati.
Blizu Grosuplja smo obiskali zelo zanimivo podeželsko hišo, ki jo je zgradila družina, zaljubljena v les. Del lesa za gradnjo so pripeljali kar iz domačega gozda, lastnika pa sta v leseno konstrukcijo vgradila tudi senzorje, ki merijo vlažnost lesa in ob morebitnem prekomernem povišanju vlažnosti ali vdoru vode v les omogočajo hitro ukrepanje. Vrt ob starejši kamniti hiši sredi Krasa so novi lastniki hiše spremenili in vsebinsko obogatili. S prejšnjim vrtom ga povezuje samo sivka, ki pogosto krasi kraške vrtove. Hiša v Ivanjem gradu je desetletja samevala, dokler je nista za svojo vzela nova lastnika. Iz zapuščene hiše sta ustvarila nov, očarljiv dom in ga obdala z vrtom, na katerem je poskrbljeno tako za udobje kot za lepe prizore. Kako sta uredila hišo, smo že predstavili v prvi letošnji oddaji, tokrat se bomo sprehodili še po vrtu.. Pred več kot tremi leti smo predstavili podnajemniško stanovanje nekdanje manekenke in diplomirane notranje oblikovalke Jane Koteske in njenega partnerja Iva. Zdaj smo jih spet obiskali, tokrat v lastni hiši, ki sta jo podedovala od starih staršev. Vmes je par dobil tudi dva otroka, zato sta udobje in praktičnost postala enakovredna estetiki in slogu.
V eni od preteklih oddaj smo se sprehodili po vrtu Oskarja Kogoja. Tokrat pa nas bo umetnik in akademik popeljal v svoj dom in galerijo, kjer so razstavljeni izdelki z globjim pomenom. Ko smo ga vprašali, katera je najpopolnejša oblika na Zemlji, nam je dejal: jajce. Ker se vanj stekajo energije večnosti, ustvarjalnosti, upanja in ponovnega rojstva. Tudi vas pomladi zasrbijo prsti, da bi osvežili svoj dom? Tokrat vam priskočimo na pomoč in z veseljem delimo nekaj uporabnih nasvetov in trikov, kje začeti in kako izbrati tisto pravo stensko dekoracijo, ki se bo lepo podala vašemu prostoru, pohištvu, družinskim potrebam in osebnemu stilu. Lastniki novega stanovanja v Ljubljani so med uvodnimi pogovori z arhitekti poudarili, da želijo imeti resnični življenjski prostor. Stanovanje jim ne pomeni samo prostora, kamor prihajajo spat, ampak želi družina v njem skupaj živeti, se družiti in uživati.
Za istrsko arhitekturo je med drugim značilno, da so hiše v vasi strnjene okrog ozkih ulic, tudi zato, da je ostalo čim več okoliškega zemljišča nepozidanega. Družina mlajšega arhitekta se je tako ob odločitvi, da postavi hišo zase na mestu majhnega, napol podrtega gospodarskega objekta, znašla pred zahtevno nalogo. Nova hiša je smela zasedati enako majhen tloris nekdanjega objekta, zato so lahko šli samo »v višino«. Še pred desetletjem ali dvema smo jih občudovali na fotografijah iz tujine, danes pa so hiške, ki smo jih odkrili v Prekmurju, vse bolj popularne tudi pri nas. Eden od razlogov za njihovo priljubljenost je hitra izdelava, poleg tega pa lahko lesene mobilne hiške kadarkoli preselimo na novo lokacijo. Nove arhitekturne smernice so začrtane v luči varovanja okolja in naravnih virov, ker gradnja morda bolj kot si mislimo izkorišča naše naravne vire. Pri tem nam premišljena uporaba lesa za gradnjo lahko pomaga, tako kot z lepim zgledom priča lesni paviljon v Planici.
V vasici na Štajerskem, ki že v imenu nosi besedo zlato, si je zakonski par omislil mikavno pritlično hišo. Zasnovana je tako, da vabi k sproščenemu druženju, s pametnimi rešitvami pa bo paru omogočila tudi zlato jesen življenja. Ko smo prisluhnili stanovalki stavbe v središču Ljubljane, ki je pred kratkim uredila dve novi stanovanji v hiši, stari več kot tristo let, smo se nehote vprašali: kakšne zgodbe so se dogajale v tej stari hiši? Koliko ljudi je v njej že živelo? Koliko prezidav se je v njej zgodilo? In vendar stoji tam, kot trajni pričevalec zgodovine v središču našega mesta. Odgovori v oddaji Ambienti. V središču prestolnice smo našli svetovljansko bivališče, ki je zgleden primer harmoničnega sodelovanja med arhitektom in lastnikom. V njem najdemo vrsto inovativnih rešitev za majhne stanovanjske površine.
Se še spomnite trendov v gradnji pred desetletji? Gradile so se ogromne hiše, v marsikaterem pogledu predimenzionirane. Pa okrogline, frčade, štirikapnice, zalomljene strehe… Marsikdo je želel graditi unikatno, izstopajoče, drugačno, ne da bi se hkrati tudi zavedali, da je takšen dom težje opremiti in dražje vzdrževati. Naša gostitelja Lea in Rok sta rešitev za svoj novi dom iskala več let. Naletela sta na hišo, ki je bila sicer prevelika in v marsičem neustrezna. Preobrazbo pokažemo v oddaji. Največji leseni športni objekt v Sloveniji je dobitnik nagrad BigSEE in Naj lesena zgradba leta 2020. Lastnik je želel, da ta zdrava lupina ne bi obremenjevala okolja in da bi v njej ustvarili idealne pogoje ne le za šport, temveč za bivanje na splošno. Ubral je veliko trajnostnih korakov ter med drugim vse skupaj začinil z zelenjem in veliko okusno izbrane opreme, ki briše meje med zasebnim in javnim. Tudi stanovanje, ki ga predstavimo, je nagrajeno na uglednem tekmovanju European property awards v Londonu. Lastnika sta kupila novogradnjo, ki jima je povsem ustrezala, ampak strokovno oko je v danih volumnih zaznalo še večji potencial – kar je pomenilo samo eno: tudi, če je bilo vse na novo zgrajeno, je marsikaj moralo ven. In po predanem procesu oblikovanja interierja se je lahko na koncu pokazalo vse to, kar bo gledalce navduševalo.
Neveljaven email naslov
