Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je tudi letos podelila prestižni priznanji obrtnik leta in podjetnik leta 2023. Za obe kategoriji je bilo nominiranih kar devet izjemno uspešnih kandidatov. Težko delo za komisijo, ki vse nominirance obišče in oceni po finančnih kazalnikih, vpetosti v okolje, urejenosti, odnosu do delavcev. Na koncu, tako predsednik komisije Marko Kajzer, odločijo minimalne razlike. Letos je tako kristalni globus za podjetnika leta pripadel Robertu Medletu iz Novega mesta, ki vodi podjetje z okoli 200 zaposlenimi. Bronasti kip kovača pa sta v podjetje KIT Žižki odnesla Anton Cigan in Peter Tibaut iz Črenšovcev. Priznanje najstarejši obrtnik leta 2023 je prejel 80-letni gostinec Franko Bergnach iz Spodnje Idrije. Na slovesnosti so podelili tudi mojstrske diplome 126 mojstricam in mojstrom.
V središču Ljubljane je letos spomladi vrata odprla slaščičarna z zanimivim imenom in še zanimivejšimi izdelki – Yauya Patisserie. Unikatne torte in slaščice ter čim bolj kakovostne sestavine: to je moto njene lastnice in mlade ekipe, ki ob Ljubljanici ponuja pisano paleto sladkih in slanih dobrot. Umetniški navdih, obrtniško znanje o kamninah in obdelavi kamna pa terja poklic kamnosek. Privablja mlade, ti pa pišejo uspešno zgodbo tudi v tujini. Med njimi je Sibila Leskovec, državna prvakinja v kamnoseštvu in četrta na tekmovanju EuroSkills 2023, študentka Višje strokovne šole v Sežani. Obiskali pa smo tudi mlade, ki na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana pridobivajo strokovna znanja. Z novimi trendi in tehnologijami obdelave pa so nas seznanili v kamnoseštvu Svete.
Obiskali smo priljubljen kraj v Kranjski Gori, kjer se nadaljuje vizionarska zgodba obujene Jasne. Potem ko so pred petimi leti propadli turistični objekt popolnoma prenovili in na trg postavili turistični produkt z visoko dodano vrednostjo, so naredili še korak naprej. In to z uspešno zgodbo Mladi talenti Jasne. Uspešni pa so lahko tudi zidarji, teh sicer zelo primanjkuje. Je pa spodbuden podatek, da se vpis v srednje poklicne šole povečuje. To velja tudi za Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju. Uspešno zgodbo kot njihova nekdanja učenka pelje Janja Košenina Ramšak, direktorica podjetja za izvajanje gradbenih del visoke in nizke gradnje Oder.
Bogate izkušnje iz strojegradnje so bile temelj za nastanek podjetja Strojplast, ki ga je leta 1990 ustanovil Alojz Križan. Danes inovativna ekipa več kot 20 sodelavcev snuje vedno nove rešitve na področju strojegradnje. Specializirani so za izdelavo avtomatiziranih linij za termokrčljivo pakiranje, industrijskih varilnikov in peči, njihove stroje najdemo povsod po svetu. Pomemben del gostinske ponudbe pa je kader, a ga močno primanjkuje. Poklic gastronom je zelo ustvarjalen, hkrati pa tudi zahteven. To dobro vedo mladi na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta.
Hotel Plesnik že vrsto let velja za eno najlepših točk s pogledom na Logarsko dolino in Kamniško-Savinjske Alpe. Družina Plesnik si zelo prizadeva za ohranitev tradicije hotela. Tudi v Krznarstvu Eber v Ljubljani prisegajo na tradicijo in na več kot stoletne izkušnje v krznarstvu. Danes je v Sloveniji v sekciji predelovalcev kož, ki šteje okoli 60 članov, krznar izjemno redek poklic. Zakon o delovnih razmerjih in tudi novela Zakona o tujcih pa bosta morala znova v državni zbor, ker je Državni svet zanju izglasoval veto. Svetniki so kot glavni razlog navedli neskladnost postopka priprave in sprejemanja novele s pravili socialnega dialoga.
Številne zasebne megajahte so opremljene s pohištvom, ki so ga izdelali v družinskem podjetju Bobič Yacht Interior, a visokotehnoloških izdelkov zaradi pogodb o zaupnosti ne razkrivajo. V prihodnjih letih načrtujejo podvojitev prihodkov in povečanje števila zaposlenih. V Idriji, mestu čipk, smo obiskali Lidijo Anzelm, ki ustvarja v čudovitem ambientu idrijskega gradu. O tem, da je klekljanje živo, pa priča tudi dejstvo, da je klekljanje čipk v Sloveniji, ne samo v Idriji, vpisano na Unescov seznam nesnovne dediščine. Z Darkom Sajkom, generalnim direktorjem Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pa smo se pogovarjali o težavah in izzivih v lesnopredelovalni industriji.
Digitalizacija se pozna v vseh segmentih, tudi pri obdelavi tal, ko ciljno nanašajo fitofarmacevtska sredstva in uporabljajo gnojila. Letno proizvedejo med 8000 in 9000 ton različnih pridelkov. V sodobnem sušilno-skladiščnem obratu pa se ukvarjajo s sušenjem, odkupom in skladiščenjem koruze ter žit. Razvoj robotike, umetne inteligence in drugih področij je vplival tudi na delo tesarjev. Sodobna tehnika je tesarju priskočila na pomoč pri načrtovanju in konstruiranju lesenih ostrešij. V tesarski družini Bučar iz Litije pa ob vseh novostih še vedno sledijo tudi tradiciji.
Vodilo družinskega podjetja Krančič iz Savinjske doline je nenehno vlaganje v razvoj. Združili so tradicijo z izkušnjami, zato se danes lahko pohvalijo, da so postali eno najuspešnejših zasebnih lesnopredelovalnih podjetij. Ob sodobno opremljeni žagi imajo specializirane stroje za obdelavo lesa, svoj vozni park in sušilnice z možnostjo termične obdelave lesa. V urarstvu Lečnik iz Celja pa dokazujejo, da lahko z vztrajnostjo, trmo in ljubeznijo urar postane tudi poklic prihodnosti. Kar tri generacije skrbijo, da številne ure še vedno pravilno merijo čas. Z novimi digi info točkami pa bomo prebivalci prišli do pomoči v digitalnem svetu.
Ko združita moči prijatelja, polna zamisli, poguma in znanja, uspeh ne more izostati. Gre za podjetje Virs iz Lendave, ki se danes pri razvoju robotske laserske varilne celice in razvojnih projektih uvršča v sam evropski vrh. Poklic mlinar pa je predstavila družina Korošec, ki se že več kot 200 let ukvarja z mlinarstvom. Mlinske kamne je danes zamenjala popolnoma avtomatizirana proizvodnja. Letno zmeljejo več kot 11 tisoč ton zrnja.
Obrtniški začetki družine Muršec segajo v leto 1995, s skromnimi popravili gasilnih aparatov. Danes pa so na tem področju med vodilnimi v Sloveniji. Strokovne temelje gradijo z vlaganjem v znanje in infrastrukturo. Več kot 60 mladih, ki se izobražujejo na Elektro in računalniški šoli v Šolskem centru Velenje, pa se zaveda, kako pomemben je njihov bodoči poklic. V oddaji vam predstavljamo elektrikarje, poklic sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako do pomoči Slovenskega podjetniškega sklada, pa več Simona Grobelnik, vodja Oddelka za strateški razvoj in pravne zadeve.
S številkami, ki krojijo usodo podjetij in posameznikov, se dnevno srečujejo vizionarji v podjetju Vizija računovodstvo. V računovodskem servisu, kjer sledijo zakonodaji in poslovnim procesom ter narekujejo smernice v stroki. Ulica poklicev na Celjskem sejmu pa je s širokim izborom prikazanih poklicev in obrti osnovnošolcem ter dijakom na zgoščen način prikazala čar poklicev. Tudi zato, da bi bila izbira življenjske poti lažja. V oddaji pa smo se dotaknili še težav prevoznikov, ki se bodo množično srečali v Rogatcu.
Eksperimentirati, preizkušati, razvijati ideje, jih včasih tudi zavreči, to je vsakdan razvojne ekipe podjetja Hermi. Naši tokratni vizionarji se ukvarjajo z naravnim spektaklom, ki ga lahko brez slabega občutka občudujemo le z ustrezno zaščito. V podjetju s 35-letno tradicijo so na področju zaščite pred posledicami udara strele registrirali 12 patentov, prav toliko modelov in 10 znamk.
Neveljaven email naslov
