Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalni duh in smisel za podjetništvo sta Rudija Kornovška leta 1976 popeljala na samostojno pot, ki jo je začel kar v garaži. V podjetju so naprej izdelovali hladilne naprave za hlajenje kleti, danes pa so med desetimi največjimi proizvajalci toplotnih črpalk v Evropi. Letno jih proizvedejo od 80.000 do 10.000. Poslujejo na 18 evropskih trgih. Njihova prednost pa so najsodobnejši laboratoriji, v katerih vsako toplotno črpalko, preden zapusti proizvodne prostore, tudi testirajo. Pri gradnji ali sanaciji hiše pa so čedalje pomembnejši izvajalci suhomontažne gradnje. Poklic se je bolj uveljavil z mansardno gradnjo s potrebami po obnovi mansardnih stanovanj in dodajanju predelnih sten. Odlične razmere za učenje imajo dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju, kjer v delavnicah pridobivajo prve praktične izkušnje, nato pa se preizkusijo še pri obrtnikih.
Premier Robert Golob je javno napovedal, da vlada pripravlja nabor davčnih ukrepov, že na Forumu obrti in podjetništva. Prvi od 20 paketov sprememb je sestavljen iz treh glavnih ukrepov: ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo, davčnih spodbud za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih, tretji pa zajema nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži. Parketar mora ob znanju o lesu, novih materialih in premazih obvladati tudi strojno opremo. Prva mojstrica parketarstva Angelca Podlesnik prihaja iz družinskega podjetja Parketarstvo Podlesnik, v katerem veščine tega poklica obvladajo vsi družinski člani.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1963 na osnovi pogodbe takratne Nafte Lendava in Elma iz Črnuč ter je bilo odgovor na takrat težke razmere v tej regiji. Danes je eno redkih večjih podjetij, ki so preživela čas tranzicije in številne krize v Pomurju. Prednost podjetja je fleksibilna proizvodnja. Kar 80 % izdelkov izvozijo, njihov najmočnejši trg je Nemčija. Vtičnice, stikala, svetila in preostali elektromaterial tako krasijo številne poslovne objekte in domove, v podjetju pa se zavedajo, da se bodo morali v prihodnosti spopasti z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Kljub avtomatizaciji pa je človeška roka nenadomestljiva pri najbolj specialnih varilskih delih. Poklic varilca je deficitaren in zato zelo iskan. Delo varilcev smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh, v katerem je okoli 45 zaposlenih. Večina njihovih varilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer še šolajo za ta poklic, v Sloveniji potekajo izobraževanja zgolj po podjetjih.
Gaj Čuk se je preizkušal v vrtnarstvu in gradbeništvu, potem pa je izziv našel v kovanju. Kovaško znanje je pridobival pri mojstrih iz Italije in Slovenije ter nato s podporo družine stopil na samostojno pot. Z veliko vztrajnosti mu je uspelo pridobiti prostore nekdanje rudarske kovačije. Zdaj uspešno izdeluje vse od ograj, vrat do nožev in srednjeveških rekvizitov. Pri delu pa združuje kovaško in usnjarsko znanje, ki ga prepleta z novo tehnologijo. V Šenčurju na Gorenjskem pa smo spoznavali poklic čistilca. V podjetju Prosen com, v katerem imajo 80 zaposlenih, poudarjajo, da je delo vse zahtevnejše in čedalje bolj specializirano. Kljub sodobni tehniki in robotizaciji pa je človeška roka še vedno nepogrešljiva pri čiščenju in higieni.
Prve izkušnje na področju avtomatizacije je majhna ekipa pridobivala pri razvoju strojev za lesno obdelavo. Leta 2001 so bili med 300 najhitreje rastočimi malimi podjetji v Sloveniji, danes pa se ne ustrašijo še tako zahtevne naloge. Večina projektov je razvojno naravnanih, 80 % naročil je za slovenski trg, preostanek pa za tujino, za različne države po svetu. Prav tujina jim ponuja nove možnosti za prihodnjo rast. Veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti in znanja pa zahteva izdelovanje orgelskih piščali. Eden redkih mojstrov je Srečko Narat iz Rogaške Slatine, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Delo terja veliko natančnost. Večina naročnikov je iz tujine.
Hotel, kolesarski park, plezalni steni, lokostrelski poligon, smučišče z novo štirisedežnico, vse to združuje družinsko podjetje, v katerem se nikoli niso ustavili pred novimi izzivi. Zgodbo sta pred 25 leti začela zakonca Juhart, gostinstvu sicer zapisana že od mladih nog. Danes posle vodi mlajša generacija, ki smelo zre v prihodnost. Želijo povečati prihodke v poletni sezoni, saj jim zima v zadnjih letih ni naklonjena. S sodobno opremljenimi učilnicami za izobraževanje inštalaterjev strojnih inštalacij pa se lahko pohvalijo v Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Čeprav gre za deficitarni poklic, je v program v vseh letnikih vpisanih samo 23 dijakov. Vsak dijak ima po šolanju zagotovljeno službo. Kako delo poteka v praksi, pa smo spoznavali v podjetju ELIN E.
V Celju smo obiskali podjetje Feroda, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Branko Pavčnik. Njihova osnovna dejavnost je obnova zavornih čeljusti in sklopnih elementov. S širitvijo ponudbe pa so v podjetju dograjevali tudi poslovne prostore. Danes v celoti poskrbijo za vzdrževanje osebnih, tovornih in gradbenih vozil. V družbi so vpeljali sistem vodenja kakovosti ISO 9001, kar jim omogoča razvoj in nadzor kakovosti izdelkov. V Vitanju pa že 24 let popravlja in izdeluje godala mojster Pavel Skaza. Po poklicu je sicer električar, znanje in izkušnje pa je pridobival v številnih goslarskih delavnicah na tujem. Najbolj ponosen je, da so ga uvrstili v katalog, ki ga izdajo v 30.000 izvodih in pošljejo po vsem svetu.
Zaradi ljubezni do čokolade se je Lučo Žgank, sicer strojnik in lastnik marketinške agencije, lotil inovacij v svetu čokolade kar v domači kleti. Pred 17 leti je začel s pol kilograma čokolade, lani so je nabavili že 60 ton. Še vedno je najbolj prodajana klasična 100-gramska tablica, s katero so ponudbo tudi začeli. Danes njihove čokoladne umetnine prodajajo po vsem svetu, tudi v Švici, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Umetnost tetoviranja je v zadnjem desetletju zelo napredovala. Tetovaže so umetniške slike v barvah in odtenkih in pripovedujejo svojo zgodbo. V tem svetu je tudi Ina Lutarič, ki si je ime ustvarila na številnih konvencijah po Evropi. Tako je nedavno v Trstu med 150 umetniki zasedla prvo mesto v kategoriji best of show.
Udobje in prestiž na najnovejših in najsodobnejših turističnih križarkah na svetu sta tudi plod sevniškega podjetja, ki ga je leta 2002 ustanovil Igor Arh. Tako nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva iz leta 1932, v posel pa že vstopata tudi sinova. V podjetju je 30 zaposlenih, tretjina je visokokvalificiranih strokovnjakov v razvojnem oddelku. Želijo se še bolj utrditi na mednarodnih trgih pomorske industrije. Dijaki Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana morajo vedeti vse o pravilnem razvrščanju izdelkov na police, označevanju cen in podobnem. Trgovci so vse bolj strokovnjaki prodajnega procesa in prevzemajo vlogo svetovalca. V trgovinski dejavnosti je pri nas zaposlenih več kot sto tisoč oseb, prodajalcev pa še vedno primanjkuje.
Tudi samo 15 kvadratnih metrov prostora je dovolj za poslovno zgodbo, ki jo že sedem let razvija Rodolfo Di Giamberardino iz Italije. V Logatec ga je pripeljala ljubezen. Ekonomist, ki so ga obkrožale številke, se je v svetu kave znašel po naključju. Zamisel za posel je namreč dobil pri prodajalcu avtomobila. Vztrajnost in nenehno izobraževanje je spremenili v poslovni izziv, zdaj se zavzema za uveljavitev mikropražan, ki dajejo poudarek kakovosti in butičnosti. Na avtoodpadu Krakov na Dolenjskem pa smo spoznavali poklic razgrajevalec avtomobilov. Gre za nadgradnjo poklica avtomehanik, ki pa se ukvarja z izrabljenimi motornimi vozili.
Ko se ena zgodba konča, se odpre nova. Tako je bilo tudi z zapuščenim motelom Ribnik, ki sta ga obnovila brata Štus s partnerji. Podala sta se na pot turizma ter združila lepote Kozjanskega in Obsotelja s ponudbo Kozjanskega dvora. Sledita tradiciji in sta sobe poimenovala po starih sortah jabolk. Ob vseh izzivih je Iztok Štus, sicer ekonomist, prevzel tudi kuharsko mesto. Fasaderji pa se srečujejo z izzivi novih materialov in pomanjkanjem kadrov. V podjetju Eder iz Maribora si, tako kot v večini drugih podjetij, zaposlene izobrazijo sami. Fasader je poklic prihodnosti, terja pa veliko natančnost, vztrajnost in čut za estetiko.
Vizionar Jure Naglič se je z izrabo odpadkov začel ukvarjati že pred 30 leti. Danes vodi uspešno podjetje Ekstera s štirinajstimi zaposlenimi. S tehnološkim razvojem ter obdelavo in predelavo odpadkov si prizadevajo priti do novih virov surovin. Za inovacije so dobili številna priznanja, med drugim za lonček, v celoti izdelan iz biorazgradljivih materialov. Biti mesar pa danes ne pomeni le delati z mesom. Program mesar temelji na treh poklicnih standardih: razsekovalec mesa, predelovalec mesa in mesnin ter prodajalec mesa in mesnin. Čedalje več mesarjev postaja tudi strokovnjakov za pripravo jedi.
Neveljaven email naslov
