Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po uspešnih desetih letih Turbulence bomo v zadnji oddaji govorili o uspehu. Je ta odvisen od nas samih ali drugih? Kaj pomeni biti uspešen? Smo uspešni v primerjavi z drugimi ali ko smo sami boljši, ko premagamo sebe? O uspehu, denarju, slavi, ugledu, zavisti, vzponih in padcih, malih in velikih zmagah, tudi z gosti: glasbenico, ki je veliko mednarodno nagrado dobila že pri 16 tih, doktorjem psihologije, ki stvari razloži enostavno in zanimivo, ter filozofom, ki obvlada tudi gledališko improvizacijo.
Srednjeveški italijanski matematik Cardano je bil strasten hazarder. Napisal je celo knjigo o igrah na srečo, s poglavjem o tem, kako je mogoče goljufati. Delo je temeljilo na matematičnem znanju in velja za prvo sistematično obravnavo verjetnosti. Kako verjetnost razumemo danes in kje vse se v sodobnem času uporabljajo verjetnostni izračuni, pa več v tokratni Turbulenci.
Današnji čas močno zaznamuje pritisk hitrosti. Narediti čim več v čim krajšem času postaja družbena zapoved. Izpraznjenost, otopelost, ravnodušnost so le nekatere izmed posledic nenehnega hitenja. Zdi se, da se je čas ujel v past neskončnega kroženja. Vse pogosteje odmevajo besede, da je zares bogat tisti, ki si lahko vzame čas zase.
Smo pridni, marljivi, delavni in pošteni; navadno bolj introvertirani in prevečkrat premalo samozavestni. Kaj od stereotipov, ki naj bi veljali za Slovence, zares drži? Kako vidimo sebe in kakšni smo skozi oči drugih? Odgovore bomo skušali najti v tokratni Turbulenci, v kateri nas bo zanimalo tudi, kaj vse potrebujemo za oblikovanje nacionalne identitete in kaj gradi značaj nekega naroda.
Smo pridni, marljivi, delavni in pošteni; navadno bolj introvertirani in prevečkrat premalo samozavestni. Kaj od stereotipov, ki naj bi veljali za Slovence, zares drži? Kako vidimo sebe in kakšni smo skozi oči drugih? Odgovore bomo skušali najti v tokratni Turbulenci, v kateri nas bo zanimalo tudi, kaj vse potrebujemo za oblikovanje nacionalne identitete in kaj gradi značaj nekega naroda.
Ljubezen do otroka je brezpogojna. Za nebogljeno bitje bi mama naredila vse, kar je v njeni moči, in še več. Otrokovo vračanje ljubezni je nekakšna nagrada za vse vloženo. Vendar – kaj je zdrava materin(sk)a ljubezen, kje so meje, kdaj se začne sprejemanje otrokove odgovornosti, kaj se šteje za pomoč in kaj za izkoriščanje?
Ljubezen do otroka je brezpogojna. Za nebogljeno bitje bi mama naredila vse, kar je v njeni moči, in še več. Otrokovo vračanje ljubezni je nekakšna nagrada za vse vloženo. Vendar – kaj je zdrava materin(sk)a ljubezen, kje so meje, kdaj se začne sprejemanje otrokove odgovornosti, kaj se šteje za pomoč in kaj za izkoriščanje?
Prihod interneta je bistveno spremenil naravo in definicijo zasebnosti. Tako smo danes v vsakdanjem življenju veliko bolj kot v realnem svetu z večino ljudi povezani v virtualnem: z njimi delimo svoje podatke, osebne fotografije, intimne misli in mnenja. In kje je tu prostor za zasebnost? Si je sploh še želimo in kako jo doživljamo? O zasebnosti danes, o tem, kako jo varovati in jo ohranjati, pa več z gosti v Turbulenci!
Napetosti v vsakdanjem življenju – stiska s časom, nepričakovani dogodki, strah pred nekom ali nečim – so preizkušnje, ki ne prizanašajo nikomur. Vendar je med posamezniki velika in pomembna razlika, kako kdo te izzive sprejme. Ravnodušno? Ali pa se ga poloti panika? In ko pridejo še večje preizkušnje? Panika ima več obrazov, njene razsežnosti pa so lahko zelo različne.
Napetosti v vsakdanjem življenju – stiska s časom, nepričakovani dogodki, strah pred nekom ali nečim – so preizkušnje, ki ne prizanašajo nikomur. Vendar je med posamezniki velika in pomembna razlika, kako kdo te izzive sprejme. Ravnodušno? Ali pa se ga poloti panika? In ko pridejo še večje preizkušnje? Panika ima več obrazov, njene razsežnosti pa so lahko zelo različne.
Vzgoja se začne z rojstvom in se pravzaprav nikoli zares ne konča. Prenaša se različno: z zgledom, načrtno, nenačrtno. Pri tem ima najpomembnejšo vlogo zagotovo sama družina, na posameznika pa vpliva tudi okolje, ki ga obkroža. Je mogoče opredeliti, kaj se šteje za dobro in kaj za slabo vzgojo oziroma kdo velja za nevzgojenega? Kako se slaba vzgoja kaže v posameznih življenjskih obdobjih? In – ali lahko nevzgojen človek kadar koli v življenju postane vzgojen?
Vzgoja se začne z rojstvom in se pravzaprav nikoli zares ne konča. Prenaša se različno: z zgledom, načrtno, nenačrtno. Pri tem ima najpomembnejšo vlogo zagotovo sama družina, na posameznika pa vpliva tudi okolje, ki ga obkroža. Je mogoče opredeliti, kaj se šteje za dobro in kaj za slabo vzgojo oziroma kdo velja za nevzgojenega? Kako se slaba vzgoja kaže v posameznih življenjskih obdobjih? In – ali lahko nevzgojen človek kadar koli v življenju postane vzgojen?
Neveljaven email naslov
