Oddaja Ugriznimo znanost dosega širok krog gledalcev, od starejšega občinstva do mladih, kot del pedagoškega procesa pa jo uporabljajo tudi pri različnih predmetih v šolah.

Foto: Adrijan Pregelj/RTV Slovenija

Oddaja tedensko predstavlja dosežke slovenskih znanstvenikov, znanstveno dogajanje na svetovni ravni in aktualne dogodke.

Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Renata Dacinger je oddajo pred več kot 10 leti zasnovala. Je velika navdušenka nad znanostjo in tudi po desetih letih še ni izgubila veselja in navdiha za ustvarjanje oddaje o znanosti. Zanimajo jo čisto vse znanstvene teme! Največji izziv pa ji predstavljajo tiste, ki so na prvi pogled videti zelo težke in netelevizične. Všeč ji je, da se pri svojem delu vedno znova uči, jezi pa jo, da veliko tudi pozabi. Britansko združenje znanstvenih piscev ji je leta 2019 podelilo nagrado Evropska znanstvena novinarka leta v kategoriji TV/video.
Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Anja Suvorov je univerzitetna diplomirana novinarka, ki oddajo soustvarja od samega začetka. Tolmačenje znanosti ji je v veliko veselje, saj verjame, da je znanost gonilo razvoja družbe. V preteklih letih se je specializirala predvsem za področja mikroplastike, znanosti o okolju, zoologije, botanike in medicine. Vedno znova poglobljeno prouči posamezno temo, da jo lahko predstavi gledalcem na zanimiv in poljuden način. Zagon ji dajejo pozitivni odzivi strokovne in laične javnosti na kreativnost in kredibilnost oddaje. Anja Suvorov je za svoje delo dobila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.
Foto: Adrijan Pregelj/RTV Slovenija
Petra Prešeren, magistrica novinarskih študij, je svojo novinarsko pot začela leta 2007 v Informativnem programu Televizije Slovenija. Poročala je predvsem o temah s področja zdravstva in socialnega varstva. Leta 2022 se je pridružila ekipi oddaje Ugriznimo znanost, kamor je s sabo prinesla tudi zanimanje za vse teme, povezane z zdravstvom in medicino. Zagon za delo ji dajejo zanimivi sogovorniki in teme, ki ji odpirajo nova obzorja in poskrbijo, da ji ne zmanjka vprašanj. S svojim poročanjem želi znanost narediti zanimivo za čim širši krog občinstva.
Foto: Adrijan Pregelj/RTV Slovenija
Nina Mrzlikar je dolgoletna novinarka Informativnega programa TV Slovenija. Čeprav nikoli ni razmišljala o tem, da bi bila znanstvena novinarka, jo je že druga oddaja, za katero je pripravljala scenarij, to je bila oddaja o raziskavah dvojčkov, navdušila za znanost. Predvsem jo zanimajo forenzične preiskave, genetika in vesolje, področja, kjer je še veliko neraziskanega. Spoznavanje področja znanosti, pogovori s strokovnjaki in predstavitev poglobljenih tem gledalcem ji tako predstavljajo izziv in veselje.

Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Nataša Ivanuš Čuček ima rada tehniške in zdravstvene teme in vse v povezavi s človekom. Všeč so ji vse zelo nenavadne teme in izzivi. Če je potrebno pogledati invazivne školjke v Blejskem jezeru, se bo Nataša Ivanuš Čuček potopila do njih! Za oddajo o potapljaškem refleksu se je kosala s potapljači na dih, za oddajo o tem, kdaj bomo znali narediti umetno kri, pa je tudi darovala kri. Vse te teme bi jo zanimale tudi če ne bi delala oddaje o znanosti. V svojem delu uživa, ker z vsako novo temo širi obzorja in se nauči kaj novega.
Foto: Adrijan Pregelj/RTV Slovenija
Nejc Davidović, fizik in predan učitelj fizike, ki uživa predvsem v eksperimentih in v spoznavanju kako stvari delujejo okoli nas. V osnovni šoli se je navdušil nad fiziko in navdušenje obdržal vse do danes. Kot študent je več let eksperimentiral v Hiši Eksperimentov, sedaj pa v oddaji Ugriznimo znanost.
Foto: Adrijan Pregelj/RTV Slovenija
Matej Petković je raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institutu Jožef Stefan, hkrati pa na fakulteti poučuje kot asistent. V oddaji Ugriznimo znanost nadaljuje tradicijo zastavljanja in reševanja matematičnih ugank, ki so včasih zgolj uganke, včasih pa v živahnejšo zgodbo zaviti bolj ali manj znani matematični problemi. Prelahke zavrže, ravno pravšnje se pojavijo na sporedu, pretežke pa romajo v izpite na fakulteti. Njegovo veselje do matematike se je razcvetelo pri pouku v srednji šoli in nekoliko zasenčilo njeno uporabnejšo podvejo fiziko, ki jo zdaj bolj srečuje pri odbijanju žog, praskanju po strunah in seveda v oddaji.