Razlog za ukrep je bil t. i. afera Monsanto Papers, saj so predstavniki podjetja odklonili udeležbo na oktobrskem zaslišanju v evropskem parlamentu glede domnevnega vpliva lobistov podjetja na znanstvenike in regulatorje.
Kot je poročal Guardian, so z agrokemičnega velikana v Bruselj poslali sporočilo, da parlament ni primeren kraj za debate o tej temi. Zato jim je ena od najvišjih institucij EU konec septembra izrekla prepoved vstopa v parlament in stika Monsantovih zaposlenih in lobistov z evropskimi poslanci. Evropski parlament je letos v poslovnik vnesel možnost prepovedi vstopa v parlament z namenom, da »disciplinira« neodzivne korporacije; tokrat so ga uporabili prvič.
Kritiki opozarjajo na morebitno rakotvornost herbicida, ki je najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, na trgu pa je od leta 1974. O njegovi rakotvornosti se krešejo mnenja, »leta 2015 izvedena študija Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, je pokazala, da je herbicid 'verjetno rakotvoren za človeka'. Na drugi strani pri Evropskem uradu za kemikalije (ECHA), ki je pristojen za razvrščanje kemikalij glede na njihove nevarne lastnosti, glifosat ni razvrščen kot mutagen, rakotvoren, teratogen oziroma strupen za razmnoževanje,« so zapisali na Siol.net.
Glifosat je v uporabi tudi v slovenskem in evropskem kmetijstvu. Da ga pri nas za zatiranje plevela uporabljajo tudi občine, še pogosteje pa Dars in Slovenske železnice, je poročal časnik Delo. Glifosatu in Monsantu pa je vojno napovedala Francija, največja proizvajalka hrane v EU. Vlada je sporočila, da bodo do leta 2022 popolnoma prepovedali uporabo spornega glifosfata, ker naj bi bil po nekaterih opozorilih rakotvoren. Kmetijski sindikat se je na to odzval z ostrim nasprotovanjem in protestom. Menijo namreč, da bi prepoved, ki bi veljala samo v Franciji, ne pa tudi drugje po Evropi, poslabšala konkurenčnost francoskega kmeta.
Poleg Francije so sodelovanje z Monsantom sprva izključile in prepovedale še Avstrija, Bolgarija, Grčija, Švica, Madžarska, Nemčija, Irska, Madeira, Luksemburg, zunaj Evrope pa Rusija, Peru, Japonska, Nova Zelandija in Južna Avstralija. Toda Nemčija je v zadnjem hipu glasovala za podaljšanje dovoljenja uporabe, kar je spremenilo nadaljevanje. Za je glasovalo 18 držav, in sicer Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija. Proti pa so glasovale Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg in Malta, je poročal Politico.
