Informacije je še vedno moč spremljati na: https://twitter.com/hashtag/FutureHarvest. Foto: Twitter/World Bank
Informacije je še vedno moč spremljati na: https://twitter.com/hashtag/FutureHarvest. Foto: Twitter/World Bank

Svetovna banka je na svetovni dan hrane, ki ga po vsem svetu vsako leto zaznamujemo 16. oktobra, praznovala z mladimi kmeti, ki si prizadevajo prehraniti svet ter izboljšati prehransko varnost z inovacijami, sodelovanjem in trdim delom. Zato je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine, gostila dogodek, na katerem so dali besedo mladim kmetom, ki so s svojimi zgodbami sporočili, da nove tehnologije in inovacije spodbujajo spremembe v kmetijstvu in ustvarjajo priložnosti za mlade.

Med njimi je bila Shelly-Ann z Jamajke, ki je morala prevzeti družinsko perutninsko farmo, ko je imela le 20 let, saj je po orkanu Sandy njena mati hudo zbolela. Po popolnem uničenju je pridobila zaupanje banke in s tem posojilo za obnovo farme. Zdaj s samo osmimi zaposlenimi upravlja kmetijo z milijonom piščancev na leto, da je zmanjšala stroške proizvodnje, pa na farmi uporablja sončne celice.

Brian Ndyaguma, podjetnik, ki prideluje za dobavo svoji kavarni v Ugandi, je med študijem prodajal jajca, da bi si plačal šolnino, pred slabim letom pa se je začel ukvarjati z urbanim kmetijstvom. Za premagovanje omejitev z viri mladim priporoča združevanje z drugimi ljudmi. Po njegovih izkušnjah z inovacijskim ekosistemom v Kampali je zanj prednostna velikost skupine treh sodelujočih oseb – ena z začetno idejo in drugi dve s specializiranim znanjem za izboljšanje kakovosti tal ter uspešno rast zelenjave.

Svetovno uspešne mlade kmete pa je predstavljal tudi nekdanji voznik formule 1 Pedro Diniz, ustanovitelj in izvršni direktor velike ekološke kmetije v Braziliji. Pedro se je, potem ko se je poslovil od avtomobilskih dirk, zaljubil v družinsko farmo. Kmetijo je njegova družina kupila na dan, ko se je rodil, leta 1970. Po zaključku dirkaške kariere na kmetiji uvaja dobičkonosne agroforezične pristope k pridelavi hrane, ki se opira na »naravno inteligenco«. Navedel je primer trave, ki jo kmetje običajno poskušajo zatreti, lahko pa proizvajajo zelo učinkovito krmo za produktivnost dreves. Želi si več raziskav o agroekologiji, da bi kmetijstvo lahko znova vzpostavilo planet, ne pa ga degradiralo.

Na dogodku so ugotovili, da tudi v kmetijstvu še vedno obstajajo ovire za enakost med spoloma, vendar kmetovalke s prevzemanjem družinskih kmetij in upravljanjem kmetijskih podjetij vztrajno rušijo stereotipe. Izkazalo se je tudi, da je sodelovanje ključnega pomena za kmete, ki šele začenjajo, spletne platforme pa pomagajo pri povezovanju in izmenjavi informacij.