Na začetku avgusta 1919 je delegacija Kraljevine SHS prejela odobritev, da lahko vojaško zasede Prekmurje do razvodnice med Muro in Rabo. Čete so tja prikorakale 12. avgusta, 17. avgusta pa je vojska izročila oblast civilnemu upravitelju Srečku Lajnšicu, ki je v Beltincih pred več kot 20.000 ljudmi uradno razglasil združitev tega ozemlja s preostalim slovenskim ozemljem v Kraljevini SHS. Foto: MMC RTV SLO
Na začetku avgusta 1919 je delegacija Kraljevine SHS prejela odobritev, da lahko vojaško zasede Prekmurje do razvodnice med Muro in Rabo. Čete so tja prikorakale 12. avgusta, 17. avgusta pa je vojska izročila oblast civilnemu upravitelju Srečku Lajnšicu, ki je v Beltincih pred več kot 20.000 ljudmi uradno razglasil združitev tega ozemlja s preostalim slovenskim ozemljem v Kraljevini SHS. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski teolog in pedagog Matija Slavič se je udeležil mirovne konference v Parizu leta 1919, kjer je z dvema znanstvenima razpravama utemeljil zahtevo po združitvi Slovenske krajine (Prekmurje in Porabje) z matično domovino oz. Kraljevino SHS. Foto: Wikipedia
Slovenski teolog in pedagog Matija Slavič se je udeležil mirovne konference v Parizu leta 1919, kjer je z dvema znanstvenima razpravama utemeljil zahtevo po združitvi Slovenske krajine (Prekmurje in Porabje) z matično domovino oz. Kraljevino SHS. Foto: Wikipedia

Po razpadu Avstro-Ogrske je po koncu prve svetovne vojne tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje na Pariški mirovni konferenci dobila za zeleno mizo. Memorandum o Prekmurju je za konferenco pripravil Matija Slavič, ki je pred kratkim v svoji rodni Prlekiji v Križevcih pri Ljutomeru poleg doprsnega kipa dobil še spominsko sobo, njegov obraz pa je kot edinega razpoznavnega med najbolj zaslužnimi za priključitev Prekmurja na spomeniku v Murski Soboti izpostavil tudi kipar Mirsad Begić.

Prizadevanja za priključitev Prekmurja: "To je bila skupna akcija"

Spomeniki in obeležja bodo na omenjeno stoletnico opozarjali še v Beltincih in nekaterih drugih pomurskih krajih, v Ljubljani pa so uredili tudi Prekmurski trg. Odbor za pripravo praznovanja je vodil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki pravi, da so s programom praznovanja videli priložnost. "Da Prekmurje iz relativno slabega poznavanja stopi v kolektivno zavest Slovencev z vsemi svojimi posebnostmi, značilnostmi, svojo potjo, s svojimi vrednotami - multikulturnostjo in toleranco," je dejal Kučan.

Dogajanje naj se poveže s potjo, ki smo jo Slovenci prehodili do svoje države. "In da Prekmurje ostane v srcih Slovencev tudi po tem, ko bo to leto mimo, da se ne bo spet zavilo v koprenaste meglice, ki jih z Mure veter nosi proti Goričkemu," je sklenil prvi predsednik.

Prekmurje je bilo zaradi praznovanja stoletnice deležno precejšnje pozornosti, saj so v njem sodelovali tako znanstveniki kot kulturniki, šolarji in razne ustanove, na prekmursko leto pa bodo poleg publikacij, obeležij in priložnostne znamke spominjali tudi zbirateljski kovanci.