Po razpadu Avstro-Ogrske je po koncu prve svetovne vojne tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje na Pariški mirovni konferenci dobila za zeleno mizo. Memorandum o Prekmurju je za konferenco pripravil Matija Slavič, ki je pred kratkim v svoji rodni Prlekiji v Križevcih pri Ljutomeru poleg doprsnega kipa dobil še spominsko sobo, njegov obraz pa je kot edinega razpoznavnega med najbolj zaslužnimi za priključitev Prekmurja na spomeniku v Murski Soboti izpostavil tudi kipar Mirsad Begić.

Sorodna novica Prizadevanja za priključitev Prekmurja: "To je bila skupna akcija"

Spomeniki in obeležja bodo na omenjeno stoletnico opozarjali še v Beltincih in nekaterih drugih pomurskih krajih, v Ljubljani pa so uredili tudi Prekmurski trg. Odbor za pripravo praznovanja je vodil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki pravi, da so s programom praznovanja videli priložnost. "Da Prekmurje iz relativno slabega poznavanja stopi v kolektivno zavest Slovencev z vsemi svojimi posebnostmi, značilnostmi, svojo potjo, s svojimi vrednotami - multikulturnostjo in toleranco," je dejal Kučan.

Dogajanje naj se poveže s potjo, ki smo jo Slovenci prehodili do svoje države. "In da Prekmurje ostane v srcih Slovencev tudi po tem, ko bo to leto mimo, da se ne bo spet zavilo v koprenaste meglice, ki jih z Mure veter nosi proti Goričkemu," je sklenil prvi predsednik.

Prekmurje je bilo zaradi praznovanja stoletnice deležno precejšnje pozornosti, saj so v njem sodelovali tako znanstveniki kot kulturniki, šolarji in razne ustanove, na prekmursko leto pa bodo poleg publikacij, obeležij in priložnostne znamke spominjali tudi zbirateljski kovanci.