Bolj ko bomo človeško povezani, znotraj narodov in med njimi, večja bo verjetnost za trajni mir, je še poudaril predsednik. Mir pa lahko ohranjamo in krepimo le z medsebojno prijaznostjo, razumevanjem, spoštovanjem, upoštevanjem, obzirnostjo, solidarnostjo, srčnostjo in zavračanjem slehernega sovraštva.

V vsaki zgodovinski situaciji je po Pahorjevih besedah vedno mogoče izbrati med vojno in mirom, ko je za to še čas in možnost. "Od tod naše prepričanje, da je trajen mir mogoč," je dejal in dodal, da je spomin na prvo svetovno vojno na Slovenskem dolga leta počival na intimnem, osebnem spominjanju.

"Toda vsaj od stoletnice konca prve svetovne vojne naprej si ta čas zasluži status prelomnice za našo narodovo zgodovino. Tako v času vojne, ki je v rovih požirala nedolžna življenja slovenskih fantov, kot v času neposredno po njej, ko se je odprla pot za politično formiranje slovenskega naroda."

Nič velikega se ne zgodi čez noč, temveč zori
Po Pahorjevem mnenju ne bo pretirano, če bomo videli konec prve svetovne vojne kot otipljiv začetek formiranja slovenske nacije in države: "Nič velikega se ne zgodi čez noč, temveč zori." Pahor je tudi spomnil, da bo v nedeljo v Parizu svetovna slovesnostobletnici konca prve svetovne vojne: "Številni voditelji se bomo skupaj poklonili žrtvam vojne in se zavezali skupnemu stremljenju za mir," je še dejal.

Prelomni dogodek v slovenski zgodovini 20. stoletja
Zbrane na slovesnosti je nagovorila tudi podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Petra Svoljšak, ki je prvo svetovno vojno prav tako označila za prelomni dogodek v slovenski zgodovini 20. stoletja.

In če je prva svetovna vojna "predvsem razdirala, spomin nanjo, prav nasprotno od njene mlajše sestre, predvsem združuje, združuje slovenske muzeje v razstavnih projektih o vojni, kakršne si niso predstavljali, na celotnem državnem ozemlju in v celotnem obdobju obeleževanja vojnih stoletnic," je dodala Svoljšakova.

Ob tej priložnosti je bilo slišati tudi Zavezo za mir, ki jo je avgusta letos v Kobaridu podpisalo 11 mladih iz 11 držav v okviru glasbenega projekta Bobni miru. Prebrala jo bo članica Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra Lena Kurat.

V nedeljo se bo Pahor na povabilo francoskega kolega Emmanuela Macrona udeležil osrednje svetovne slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne, ki bo potekala v Parizu. Tako kot stoletnico začetka prve svetovne vojne in potem obletnice posameznih dogodkov znotraj samega spopada bodo tudi konec pospremili s številnimi dogodki po vsem svetu. Ta je pred sto leti tudi občutil težo vojne, ki je zahtevala več kot 17 milijonov smrtnih žrtev.

Veselje v Franciji in zagrenjenost v Nemčiji
Premirje, ki so ga predstavniki zmagovalne antante in poražene Nemčije podpisali v vagonu v gozdu blizu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati natanko ob 11. uri 11. dan v 11. mesecu leta 1918. Podpisu je sledilo neizmerno veselje, ljudje so na ulicah proslavljali konec mučnega štiriletnega spopadanja, ki je po številu žrtev in trajanju presenetil tako ljudi kot vladajoče vpletenih držav. Drugačno je bilo vzdušje v poraženi Nemčiji, ki je doživela velik udarec in zagrenjenost, na katero se je pozneje Hitler oprl pri svojem vzponu na oblast in usmeritvi države in sveta proti drugemu velikemu spopadu 20. stoletja.

Osrednje svetovne slovesnosti ob koncu prve vojne se bodo v Parizu v nedeljo udeležili številni predsedniki držav in vlad, med drugim nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik ZDA Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. Vsega skupaj je francoski predsednik Macron na slovesnost v Pariz povabil voditelje držav in vlad 84 držav ter vodilne predstavnike osrednjih mednarodnih organizacij. Slovesnost v Parizu lahko v nedeljo od 8h naprej spremljate tudi v neposrednem prenosu na MMC-ju.

Nabiranje knjig za Knjižnico miru
Slovesnost se bo odvila ob Slavoloku zmage, popoldne pa bo ob prisotnosti svetovnih voditeljev potekalo odprtje prvega Pariškega foruma o miru. Ta naj bi postal stalnica, njegov namen pa je, da združi vse akterje globalnega upravljanja, mednarodne organizacije in akterje v civilni družbi z namenom izmenjave stališč in iskanja rešitev za skupne izzive. Sodelujoče voditelje držav in vlad so povabili, da v Knjižnico miru (Bibliotheque de la Paix) po lastni izbiri podarijo knjigo, ki po njihovem mnenju predstavlja sporočilo miru. Pahor bo podaril roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, ki je bil leta 2014 v Franciji izbran za tuji roman leta. Knjižnica miru bo pozneje potovala po svetu v okviru Knjižnice brez meja.

Na predvečer nedeljske slovesnosti bo Pahor sprejel Slovence in Slovenke, ki žive v Franciji, ter se udeležil slovesnega sprejema za voditelje v Muzeju Orsay, ki ga bo gostil francoski predsednik.

Trideželno srečanje za opozorilo, da mir ni samoumeven
V nedeljo bo v Celovcu trideželno zborovanje ob obletnici konca prve svetovne vojne, katerega častna pokrovitelja sta predsednika Avstrije in Slovenije, Alexander van der Bellen in Pahor. Kot sporočajo organizatorji iz Avstrije, Italije in Slovenije, je namen zborovanja v Celovcu opozoriti, da rasizem in kultura nasilja vedno znova vodita v vojno, osiromašenje in sovraštvo, ter pozvati k demokratični, ekološki ter mirni in združeni Evropi, ki spoštuje mednarodnopravne norme o azilu in ima spodobno politiko priseljevanja ter skrbi za socialne pravice vseh ljudi stare celine. Prav tako bo v ospredju poziv za mirovno regijo Alpe-Adria.

Koncert v Drežnicah in polaganje vencev v Doberdobu
Konca vojne se bodo v nedeljo spomnili tudi v Drežnicah pri Kobaridu, kjer se bo odvil koncert miru ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, slavnostni govornik pa bo minister za kulturo Dejan Prešiček. V Doberdobu bo protokolarno polaganje vencev k spomeniku Slovenskim vojakom na soškem bojišču v spomin 1915–1917, ki se ga bo udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik.