Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V letu, ko zaznamujemo 30 let od zgodovinskih dogodkov v procesu nastajanja države, se spominjamo tudi gospodarskega osamosvajanja. Slovenija je izgubila jugoslovanski trg, uvedla lastno denarno enoto – tolar, sprejela tržno gospodarstvo ter začela privatizacijo. Dobili smo borzo vrednostnih papirjev. Kako se teh prelomnih časov spominjajo dr. Jože Mencinger, dr. France Arhar, dr. Draško Veselinovič in Igor Umek? V oddaji Slovenija – 30 let: Kako smo se gospodarsko osamosvajali z Vido Petrovčič.
V okviru projekta Slovenija 30 smo na TV Slovenija pripravili 5 daljših avgustovskih spominskih pogovorov z osamosvojitelji; Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Janez Janša je pred 30 leti v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. Diplomirani obramboslovec je bil eden od štirih junakov afere JBTZ in viden član Slovenske demokratične zveze. Ob prevzemu poslov so ga pričakala prazna skladišča Teritorialne obrambe, saj so zvezne oblasti izdale ukaz o odvzemu orožja in premestitvi v skladišča JLA. Pogovor z Janšo se je sukal predvsem okrog nastajanja slovenske vojske, kar je bila njegova ključna naloga, saj je bilo treba osamosvojitvena dejanja podpreti s t. i. realno silo. Izvedeli smo, kako usodne so bile za prve slovenske vojake večje pošiljke orožja, kdaj se je tehtnica v obrambni vojni v psihološkem smislu prevesila na našo stran in katera je še danes tista ločnica, ki Slovence deli na »Janševe« in »Kučanove«. Janez Janša ocenjuje, da je bilo dejstvo, da smo se Slovenci uprli agresiji JLA, za Jugoslavijo veliko presenečenje in prav to presenečenje je bistveno pripomoglo k slovenski zmagi. »Oni niso verjeli, da bomo zbrali dovolj poguma za oborožen odpor.« Slovenija 30, Pogovor z osamosvojitelji, Janez Janša, je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na posestvu Brdo pri koči Jezero, prav tam, kjer so aprila in maja 1991 potekale operativne priprave na osamosvojitev RS.
Igor Bavčar je po aretaciji Janeza Janše v začetku junija 1988 iz Odbora za varstvo pravic Janeza Janše ustanovil Odbor za človekove pravice. V odboru je združil levo in desno usmerjeno civilno družbo, ki se je upirala tedanjim partijskim oblastem. Njegov odbor je odločujoče vplival na demokratične procese v Sloveniji. Nato je postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in vodil projekt osamosvojitve države. V vladah Janeza Drnovška je kot minister za evropske zadeve koordiniral naslednji ključni cilj države – vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo. Leta 2001 je v notranjih obračunih za Drnovškovo nasledstvo v Liberalni demokraciji Slovenije zapustil politiko in odšel v gospodarstvo na vrh podjetja Istrabenz, ki ga je razširil v finančni holding. Danes zaradi finančnih mahinacij z delnicami Istrabenza, obsojen zaradi pranja denarja, prestaja večletno zaporno kazen na Dobu. Pogovor z njim je nastal v okviru 30-letnice nastanka Slovenije, Mojca Šetinc Pašek pa se ob tem ni izognila vprašanjem glede njegove obsodbe in zaporne kazni.
Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz Republike Slovenije kot dela federalne socialistične Jugoslavije pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.« Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga. Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.
Lojze Peterle je pred 30 leti postal prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Republike Slovenije. Na to mesto je priletel kot meteorit, saj njegovi stranki, Slovenskim krščanskim demokratom na aprilskih volitvah na cvetno nedeljo nihče ni napovedoval zmage. Prva naloga, ki ga je čakala, je bila sestava vlade, ki je štela 26 ministrov in ministric, temu pa so sledila številna simbolna dejanja. Med drugimi tudi odstranitev Titove slike iz sobe, v kateri je zasedala vlada. Peterle je v pogovoru o tem dejanju dejal, da Tito pač ni bil simbol demokratične samostojne Slovenije, za katero si je prizadevala njegova vlada. Osvetlil je nekaj zanimivih podrobnosti iz nastajanja slovenske države, za kar pa seveda ni bil na voljo noben priročnik. Hkrati, je prepričan Peterle, je bila pot Slovenk in Slovencev v samostojnost tako enkratna, da je ni mogoče priporočiti drugim. V 50-minutnem pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek je poudaril tudi, da je prav osamosvojitev Slovenije tisto, kar lahko vsi skupaj praznujemo. Pogovor je bil posnet na Račjem otoku Posestva Brdo, prav tam, kjer so se pred 29 leti v tajnosti srečali predsedniki Demosovih strank in vsi po vrsti zatrdili, da so pripravljeni prevzeti politično, pravno in moralno odgovornost za dokončanje procesa osamosvajanja Slovenije.
Milan Kučan je bil pred 30 leti na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva RS. Pogovor z njim je tekel o prvih simbolnih dejanjih, ki so sledila takoj po izvolitvi, torej razorožitvi Teritorialne obrambe, pokopu po drugi svetovni vojni pobitih v Kočevskem Rogu, razmerjih med tremi vodilnimi politiki tistega časa – torej med njim, Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom. Kučan je tokrat zelo jasno spregovoril tudi o zavezništvih tistega časa. »Mi pošteno ali naivno povemo Hrvatom vse, oni pa nam bistvene stvari zamolčijo. Od tega je bil odvisen naš odnos.« Kučan je zanikal poseben dogovor, ki naj bi ga sklenil s srbskim voždom Miloševićem, med drugim pa je v 50-minutnem pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, zakaj se v Sloveniji ne preseže delitev na Kučanove in Janševe in kaj so razlogi za take delitve. Pogovor z Milanom Kučanom je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo, prav tam, kjer je intervjuvanec pred 29 leti gostil 5 predsednikov drugih jugoslovanskih republik.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
Vloga ZSMS in družbenih gibanj v 80 ih pri procesih demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. V okviru projekta Slovenija – 30, se bomo v omizju spomnili na vlogo slovenske mladinske organizacije, številnih zvez in gibanj ter medijev, ki so delovali pod okriljem ZSMS, pri procesih demokratizacije in osamosvojitvi Slovenije. Generacija mladih ZSMS-jevcev, intelektualcev, kulturnikov in novinarjev, je po Novomeškem kongresu ZSMS leta 1982 in nato po Kongresu ZSMS v Krškem leta 1986, odločno posegla v politično dogajanje v takratni državi ter spremenila tok novejše politične zgodovine Slovenije. V omizju se bodo takratnih časov spominjali Anton Anderlič, predsednik ZSMS 1986 do 1988, njegov naslednik na mestu predsednika ZSMS Jožef Školč, ki je mladinsko organizacijo vodil tudi v njeni preobrazbi v politično stranko, Ingrid Bakše, ki je bila zadolžena za koordinacijo civilno družbenih gibanj in dr. Pavel Gantar, član Škuca, kolumnist Mladine, član mirovniškega gibanja in ustanovni član Bavčarjevega odbora. Voditeljica Mojca Pašek Šetinc.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
16. maja 1990, slab mesec po volitvah, je bila izvoljena tudi nova vlada. 27-člansko ministrsko ekipo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Že decembra 1990 smo volivci odšli na plebiscit za samostojno državo in Peterletova vlada je morala postaviti njene temelje. Projekt osamosvojitve se je v šestih mesecih končal in slavnostni razglasitvi samostojne države Republike Slovenije je sledila agresija Jugoslovanske vojske. Kljub trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti je Slovenija oktobra 1991 stopala naprej v svojo samostojnost, dosegla mednarodno priznanje in se osvobodila tujega vojaškega škornja. Osamosvojitvena vlada je oddaja, ki govori o naporu neke vladne ekipe, trdno odločene, da izgradi novo, samostojno in neodvisno slovensko državo. Pripravila: dr. Rosvita Pesek
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
30 let države Slovenije je posebni tematski podportal, na katerem budimo dogodke, poglede in spomine na prelomni čas v slovenski zgodovini.
Neveljaven email naslov