Na radijskem soočenju v sredo so govorili predvsem o zdravstvu, prekarnem delu in pokojninski reformi. Foto: MMC RTV SLO
Na radijskem soočenju v sredo so govorili predvsem o zdravstvu, prekarnem delu in pokojninski reformi. Foto: MMC RTV SLO
Med nujnimi in najzahtevnejšimi nalogami prihodnje vlade bo prav ureditev zdravstvenega sistema. Foto: BoBo

Med nujnimi in najzahtevnejšimi nalogami prihodnje vlade bo ureditev zdravstvenega sistema, od financiranja do skrajšanja čakalnih vrst in prav o tem sta voditeljici soočenja v sredo Alenka Terlep in Snežana Ilijaš povprašali predstavnike strank. Govorili pa so tudi o prekarnem delu, pokojninski reformi in plačah.

Koliko ljudi v Sloveniji je brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zato nimajo pokritih pravic niti iz obveznega zavarovanja?
Julijana Bizjak Mlakar iz Desusa: "Problem je, da imamo okrog 30 tisoč ljudi, ki se sploh ne morejo postaviti v čakalno vrsto".

Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva za zdravje je takšnih brez dopolnilnega zavarovanja okrog 22.400 oziroma pet odstotkov. Mednje štejemo tudi 7706 tistih (običajno samostojnih podjetnikov), ki ZZZS-ju več kot eno leto dolgujejo še plačila za obvezno zavarovanje.


Zaradi boljših gospodarskih razmer je več denarja za zdravstvo. A koliko več?
Alenka Bratušek, Stranka Alenke Bratušek: "… je danes v zdravstvu približno 400 milijonov več evrov, kot jih je bilo leta 2014, ko sem sama vodila vlado…"

Številke je težko preveriti, saj bodo podatki za komaj leto 2016, kaj šele novejši čas, objavljeni čez tri tedne. Ocena, ki jo je dokaj natančno izdelal statistični urad, pa za leto 2017 kaže zdravstvene izdatke za 3 milijarde 450 milijonov evrov, kar je dobrih 260 (in ne 400) milijonov več kot leta 2014 (3 milijarde 189 milijonov). Pri tem je treba opozoriti, da so pred štirimi leti kljub nižjim nominalnim zneskom financiranja zdravstva bolnišnice normalno opravljale delo, četudi je za storitve zmanjkalo denarja. Med letoma 2008 in 2016 je bilo neplačanih storitev v bolnišnicah za 580 milijonov.

Jani Möderndorfer, SMC: "Razlika med 2006 in 2016, o tem govorijo uradni podatki, pa kaže predvsem to, da imamo danes glede razvoja medicine in diagnostike pravzaprav bistveno več, za 23 odstotkov več napotitev."

Ne samo za 23 odstotkov, napotitve s primarne in sekundarne ravni so se med 2006 in 2016 povečale za 32 odstotkov (od 1.053.480 na 1.389.980). Samo s primarne ravni pa je bilo v tem obdobju za dobrih 28 odstotkov več napotitev.

In za konec še izjava o plačah
Jožef Horvat, Nova Slovenija: "Naše plače v Sloveniji so zelo nizke in v zadnjih štirih letih so v Sloveniji bruto plače narasle samo za 4,87 odstotka".

Če vzamemo obdobje od januarja do marca v letih 2014 in 2018, so se povprečne bruto plače nominalno povečale za osem, realno pa za šest odstotkov.