Med desetimi kandidati na listi so bili namreč poleg sedmih žensk trije moški, od katerih je eden kandidiral v dveh okrajih. "Zakonska določba je pomensko jasna in določa spolno nevtralno pravilo: noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki. Razlaga, za katero se zavzema pritožnica, bi pomenila, da bi kvote veljale le za ženske kandidatke, kar pa je prav nasprotno od tistega, kar določa zakonsko besedilo," so zapisali v sklepu senata ustavnega sodišča.

Stranka je v pritožbi tudi zatrjevala, da neizpolnjevanje pogoja spolne kvote pomeni formalno pomanjkljivost in ne vsebinske pomanjkljivosti, kot sta jo opredelila volilna komisija in vrhovno sodišče, ter da razmejitev med formalno in vsebinsko pomanjkljivostjo v sodbi vrhovnega sodišča ni jasna.

V sklepu ustavnega sodišča so zapisali, da je vrhovno sodišče jasno povedalo, "da je podana vsebinska pomanjkljivost zato, ker gre za določitev vsebine liste (kandidatk in kandidatov), ne pa zgolj za izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste". Obenem so v sklepu ustavnega sodišča spomnili na eno izmed odločb iz leta 2008, v kateri je ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre za formalno pomanjkljivost takrat, ko ni treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku.

V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj mora politična stranka določiti kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. "Zato ne gre za formalno pomanjkljivost, zaradi katere bi morala volilna komisija pozivati k njeni odpravi," so pojasnili. Volilna komisija namreč v primerih formalne pomanjkljivosti predlagatelja liste pozove k odpravi, v primeru vsebinskih pomanjkljivosti pa listo zavrne.

Prav tako po navedbah iz sklepa senata ustavnega sodišča volilna komisija ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo, zato tudi ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi lahko volilna komisija sama črtala katero izmed kandidatk z liste kandidatov. "Glede na navedeno je očitek o kršitvi volilne pravice neutemeljen," so dodali.

Kot so pojasnili, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

O drugih vloženih pritožbah glede zavrnjenih kandidatnih list ustavno sodišče še ni odločalo, so pojasnili za STA.
Stranka: To je omejevanje politične konkurence
V ZL in slogi odgovor na vloženo ustavno pritožbo smatrajo "za omejevanje politične konkurence in za diskriminatoren način obravnave ustavnih pritožb", so komentirali za STA.

Toplak: Tega ni nikjer
Pravnik Jurij Toplak pa je ustavnim sodnikom v elektronskem sporočilu pisal o evropski praksi glede zavračanja kandidatnih list. Preveril je preko 30 držav in po njegovih ugotovitvah se nikjer v Evropi lista ne zavrne zaradi nespoštovanja kvot. "Ukrep zavrnitve liste je nesorazmeren in v Evropi nesprejemljiv," je pojasnil v sporočilu.

Kot je navedel, v nekaterih državah organ stranko pozove, da v nekaj dneh odpravi pomanjkljivosti ali pa ima stranka po zavrnitvi nekaj dni časa za vložitev nove liste. Tako problem rešujejo na primer v Španiji, Srbiji, Belgiji in na Poljskem. V drugih državah s spolnimi kvotami so sankcije le finančne, stranke kršiteljice prejmejo predvsem manj denarja iz proračuna. Tako je na primer na Portugalskem in Irskem. V Nemčiji, kjer kvote niso obvezne, pa dobijo politične stranke finančno spodbudo za uravnoteženo spolno sestavo list, je navedel v omenjenem sporočilu.

V EU-ju poleg Slovenije le v Belgiji ob kršitvi spolnih kvot listo zavrnejo, a lahko predlagatelj nato vloži popravljeno listo. "Edina država, za katero sem ugotovil, da je sodišče obravnavalo zavrnitev celotne liste, je Ukrajina, a tudi tam je sodišče razveljavilo takšno odločitev nižjega sodišča," je še pojasnil.