Predsednik Borut Pahor je pojasnil, zakaj se je odločil, da bo mandat za sestavo podelil zmagovalcu volitev. Foto: MMC RTV SLO
Predsednik Borut Pahor je pojasnil, zakaj se je odločil, da bo mandat za sestavo podelil zmagovalcu volitev. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša
Janez Janša bo prvi poskusil sestaviti vlado, a za uspeh bo moral eno izmed strank prepričati, da bo prelomila predvolilno obljubo o nesodelovanju z njim. Foto: BoBo
Marjan Šarec bi moral v vlado povabiti bodisi Levico ali pa NSi. Foto: BoBo
V državni zbor se je uvrstilo kar devet strank, zato bo sestavljanje vlade še toliko težje. Foto: DVK

"Odločila sva se, da bo to neformalen posvet o nastalih razmerah in možnostih, da kot zmagovalec volitev oblikuje zmago. Prihodnji teden, v petek, pričakujem poročilo Državne volilne komisije in morda bom istega dne podpisal ukaz o sklicu prve konstitutivne seje državnega zbora. Ta bo 22. ali 23. junija. Če se bo predsednik SDS-a strinjal, bom po formalnih konzultacijah z vodji poslanskih skupin v prvem tednu julija poslal njegovo kandidaturo za sestavo vlade v državni zbor. Potem je na poslancih in poslankah, da odločijo o mojem predlogu, da Janša sestavi vlado," je Slavku Bobovniku povedal Borut Pahor.

"Zdi se mi, da to prispeva k transparentnosti političnega procesa. Prav in pošteno je, da tisti, ki zmaga na volitvah, prvi dobi pravico za sestavo vlade. To ni moja dolžnost, da to storim, vendar sem to presojo sprejel in jo zgodaj sporočil volivcem in volivkam. Ko sem podpisal odlok o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev, sem dejal, da bom zmagovalcu dal prvemu priložnost, da sestavi vlado. Mislim, da je to pomembno tudi v primeru, če mu to ne uspe. Ker bodo tako tisti, ki so zanj glasovali, kot tudi drugi vedeli, da je imel možnost poskusiti sestaviti vlado. To bo lahko prispevalo k legitimnosti alternative tej vladi," je svojo odločitev, da podeli mandat zmagovalcu, čeprav obstajajo tudi druge poti, razložil predsednik republike.

Pahor je dodal, da ni razlogov, da bi dvomili o tem, da zmagovalcu ne bo uspelo sestaviti vlade. "Res pa je, da imamo v skoraj tridesetletni zgodovini vse vrste izkušenj, tudi to, da zmagovalcu ni uspelo sestaviti vlade, ali pa ne v prvem poskusu. Prizadeval si bom za to, da bi se ta vlada oblikovala v nekem znosnem času. Tako iz nemških in italijanskih izkušenj, bil sem pri predsedniku Frank-Walter Steinmeier v Berlinu in nedolgo tega pri italijanskem predsedniku Sergiu Mattarelli v Rimu. Iz njunih izkušenj vem, da na začetku po volitvah čas ni faktor, nato pa to postane in prisili vse, da začnejo razmišljati o alternativah," je še dejal.

Kakšna bo povolilna kombinatorika?
Od volitev do imenovanja nove vlade lahko v Sloveniji glede na izkušnje iz preteklih osmih parlamentarnih volitev mine tudi več kot tri mesece. Toliko je ta proces trajal po volitvah v letih 1996 in 2011. Najmanj, okoli mesec dni, je sestavljanje vlade vzelo po volitvah v letih 1990, 1992 in 2000.
Sestava strankarsko pisanega novega parlamenta kaže, da bi se lahko ponovilo leto 1996, ko je vladna koalicija pod taktirko političnega mojstra Janeza Drnovška nastajala kar šest mesecev, je zapisala politična komentatorka Tanja Starič.

V tokratnem DZ-ju bo vladala precejšnja strankarska "gneča", saj je parlamentarni prag s svojimi poslanci prestopilo kar devet strank, in sicer SDS (25), LMŠ (13), SD (10), SMC (10), Levica (9), NSi (7), Stranka AB (5), DeSUS (5) in SNS (4).

Glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič je pojasnil, da SD za zdaj še ni del nobenih pogovorov o sestavljanju vladne koalicije. Kot je poudaril, je zdaj na potezi predsednik republike Borut Pahor, da predvidoma najprej opravi pogovore s stranko SDS kot relativno zmagovalko volitev, "nato pa je treba hitro zavrteti tudi druge pogovore".

Glede na napovedi političnih strank pred volitvami Janša vlade ne more sestaviti, saj bi morala ena izmed strank prelomiti predvolilno obljubo. Bo vseeno prišlo do politične trgovine in prelomljenih obljub? Poglejmo, kakšni bosta najverjetnejši vladi, ki bi ju sestavljala Janez Janša ali Marjan Šarec.

Janševa vlada:
SDS + NSi + SNS + poslanca narodnih skupnosti (38 poslancev)
Najverjetnejši koalicijski partner SDS-a je NSi, če bi prepričali še SNS (Zmago Jelinčič je že dejal, da ga zanima ministrstvo za kulturo) in poslanca narodnih skupnosti, bi se številka še vedno ustavila daleč od potrebne parlamentarne večine. Da bi uspešno sestavil vlado, bi tako moral prvak SDS-a na svojo stran pridobiti bodisi LMŠ, SD, SMC ali Levico ali pa hkrati tako stranko DeSUS kot stranko AB.

Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko ocenjuje, da so nedeljske volitve v DZ potekale kot običajno, brez kakšnih posebnosti. Sicer so imeli nekaj primerov zapletov, ko volivci na omnia voliščih niso bili na seznamu, a so jih reševali sproti. "Pod črto lahko ocenim, da je DVK in njena služba izpolnila pričakovanja," je povedal Vučko.

Šarčeva vlada:
LMŠ + SD + SMC + Stranka AB + DeSUS + poslanca narodnih skupnosti (45 poslancev).
Zdi se, da ima več možnosti za sestavo vlade Marjan Šarec, ki prav tako ne bo imel lahkega dela, saj se bo moral pogajati s celo vrsto političnih strank, ki imajo pogosto navzkrižne interese. Če bi na svojo stran pridobil SD, SMC, Stranko AB in DeSuS ter poslanca narodnih skupnosti, bi do parlamentarne večine zmanjkal en sam glas in Šarec bi moral v vlado povabiti tudi bodisi Levico (Luka Mesec je namignil, da jih leva vlada zanima), ali pa se dogovoriti z NSi-jem, ki ga je označil za zmerno desnico in tako sprejemljivega.

Pogovor s predsednikom Pahorjem
Zamenjali se bosta skoraj dve tretjini poslancev
Povolilna analiza Tanje Gobec
Nevladnike zanima, kdo bo vodil vlado
Zmagovalci in poraženci volitev
Po volitvah: Kdo bo uspel sestaviti vlado?
Po koncu volilnega dne: Zmagovalci in poraženci
Pogovor s predsednikom Pahorjem
Zamenjali se bosta skoraj dve tretjini poslancev
Povolilna analiza Tanje Gobec
Nevladnike zanima, kdo bo vodil vlado
Zmagovalci in poraženci volitev
Po volitvah: Kdo bo uspel sestaviti vlado?
Po koncu volilnega dne: Zmagovalci in poraženci