Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Mestna hiša v Novem mestu. Foto: MMC RTV SLO
Mestna hiša v Novem mestu. Foto: MMC RTV SLO

Mestna občina Novo mesto je del statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Meri 236 kvadratnih kilometrov. Po površini je 20. največja v državi. V začetku leta 2022 je tu živelo približno 37.600 prebivalcev, kar jo uvršča na šesto mesto med slovenskimi občinami. Po gostoti naseljenosti prebivalci je s 160 prebivalci na kvadratni kilometer za polovico bolj gosto poseljena od slovenskega povprečja. Novomeščani so nekoliko mlajši od povprečnega Slovenca skoraj dve leti. Povprečna neto mesečna plača je višja, lani je znašla 1434 evrov in je bila tretja najvišja v državi. Koeficient razvitosti občine znaša 1,29, kar pomeni, da je občina upravičena do 60-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna in je tudi med najbolj uspešnimi in prodornimi slovenskimi občinami.

V oddaji sta se soočila kandidata za župana. Prvi je 49-letni Gregor Macedoni, aktualni župan, ki kandidira s podpisi volivcev in je na čeli Liste Gregorja Macedonija. Drugi je 55-letni Srečko Vovko, ki kandidira s podporo SD-ja.

Kako nameravata prepričati občane, da jima namenijo podporo?

Macedoni je zadovoljen z izkupičkom zadnjih dveh mandatov in poudarja, da občine, ki imajo istega župana več zaporednih mandatov, delajo bolj stabilno in so bolj uspešne. Vovko pa je prepričan, da je treba v ospredje postaviti ljudi, poslušati njihove ideje in s tem "vrniti življenje" v Novo mesto, ne samo v center, temveč povsod.

Sorodna novica Manj kot polovica županov držala predvolilno obljubo o izvajanju participativnega proračuna

Macedoni poudarja, da se tokrat za prvega moža občine potegujeta samo dva kandidata, in to dejstvo po njegovem govori v korist uspešnosti dela obstoječe garniture. "Mislim, da mora tisti, ki se je odločil, da kandidira, ponuditi neko alternativo ali nadgradnjo. Seveda je zgodbi, ki se je peljala v zadnjih dveh letih, zelo težko oporekati."

Vovko ni želel kritizirati obstoječega župana, dejal je le, da ima drugačen pristop in da je ta pristop pač boljši. Poudaril je, da je del Socialnih demokratov, kar pomeni bolj socialno usmeritev, večjo dostopnost do ljudi, poudarek tako na starejših kot na mladih ...

Kako transparenta je občina

Gregor Macedoni. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Gregor Macedoni. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Voditeljica oddaje je župana Macedonija spomnila na študijo instituta Danes je nov dan. Mestna občina Novo mesto je bila po kriteriju preglednosti uvrščena na 72. mesto v Sloveniji. Macedoni je zatrdil, da so v inštitutu marsikaj spregledali, denimo način objave proračuna, na kar so avtorje tudi opozorili. Je pa mnenja, da preglednosti nikoli ni dovolj. Župan je še zatrdil, da so vse odločitve vedno sprejete po jasnih, preglednih kriterijih, in ne zato, ker bi nekdo v njegovi pisarni lobiral. "Verjamem, da smo v tem smislu ena bolj preglednih in preglednih občin."

Sodelovanje ljudi pri trošenju proračuna

Zakaj pa občina nima participatornega proračuna? Macedoni je odgovoril, da ima posebno obliko participatornega proračuna. Pelje se vsako leto, v tem času pa lahko občani podajo pobude prek krajevnih skupnosti, krajevne skupnosti se nato prijavijo na razpis in na ta način se odobri za 700.000 evrov projektov, medtem ko druge občine skozi participatorni proračun potrošijo do 400.000 evrov, je zatrdil.

Srečko Vovko. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Srečko Vovko. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Vovko se je na to odzval z besedami, da je treba prisluhniti ljudem, ne samo krajevnim skupnostim. Župan se mora srečati z občani, jim predstaviti vizijo in se potem dogovoriti za prihodnje delovanje s podporo vseh. V nasprotnem primeru se "projekti izgubijo v množici" in "niso narejeni za ljudi". Treba je delati kompromise na tak način, da so na koncu vsi zadovoljni. Tak način delovanja je tudi napovedal, če bo izvoljen.

Problematika prometa

Novo mesto je živahno urbano središče z velikim prometnim tokom. Na delo se v mesto dnevno prepelje več kot 5000 ljudi. V konicah je velika gneča. Večina za prevoz na delo uporablja osebni avtomobil. Parkirišča so polna. Srednješolci se pritožujejo nad vlakom, saj morajo po prihodu velikokrat po uro ali dve čakati na začetek pouka.

Novo mesto ima največji srednješolski center v državi in večina šolarjev uporablja avtobusni prevoz. Odvija se s postaje, ki ji daje posebno identiteto znakovno oblikovana stavba z inicialkama mesta. Že dolgo je ena najbolj zanemarjenih stavb v mestu in večna predvolilna tema.

V mestu ob Krki geografske značilnosti in že zgrajena mreža pešpoti omogoča, da bi najmanj četrtina občanov prišla peš v mesto v 15 minutah, prav toliko pa bi lahko tri četrt občanov odšlo na pot s kolesom. Nekateri občani si želijo več pešpoti in več kolesarskih stez. Kaj bo v prihodnjih štirih letih narejeno na področju prometa in mobilnosti za večjo kakovost bivanja v mestu?

Vovko je zatrdil, da Novo mesto takoj potrebuje nov most čez Krko izven tretje razvojne poti in parkirno hišo v centru. Gnečo v konicah bi zmanjševal tako, da bi na vpadnice postavil parkirišča in "smiselno uredil" mestni promet, da bi potem s parkirišč ljudje presedli na avtobuse.

Macedoni je poudaril, da mora gradbeno dovoljenje pridobiti Dars, to naj bi se zgodilo do konca leta. Potem bo možen še en krog pritožb in še en postopek na upravnem sodišču. Če bo Dars postopek kakovostno izpeljal, potem lahko pravnomočno gradbeno dovoljenje pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta, in to je še zadnja ovira za začetek gradnje vzhodne obvoznice in enega od mostov. Za zahodno obvoznico pa je bil pred kratkim končan eden od arhitekturnih natečajev, most bo projektiral Pipenbaher, investitor je direkcija za infrastrukturo.

Sorodna novica Župani z jugovzhoda države za ustanovitev medresorskega delovnega telesa za romska vprašanja

Romska problematika

Romska problematika se na Dolenjskem vleče že dolgo, povezana je s slabo izobrazbeno strukturo, nasiljem, kriminalom, streljanjem ... Kako bi se je lotila kandidata?

Vovko meni, da je treba v mesto pripeljati vse deležnike vključno z ministrstvom za delo, centri za socialno delo itd. in da se s pogovorom dorečejo rešitve. Po njegovem bi bilo najboljše, da se romski otroci vključijo v vrtec zadnje leto ali zadnji dve leti pred šolo, da se privadijo na način dela. Potem bi jih vključeval v javna dela, tudi po štiri ure, in večje število kandidatov. "Verjamem, da bi v nekaj letih prišli do preobrata."

Macedoni je spomnil na pobudo 11 županov, ki so povzeli pet zakonskih sprememb, ki so bile pripravljene že pod prejšnjo vlado, in so po njegovem mnenju nujne. Meni, da Ljubljana romske problematike ne pozna. To so zgodbe kriminala, otrok, ki ne končajo osnovne šole, in zgodba o 99-odstotni brezposelnosti. Vovku pa je odgovoril, da ta trenutek dobiš višji otroški dodatek, če otroka nimaš vključenega v vrtec.