Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 so v večini občin slavili dotedanji župani, od 212 jih je funkcijo ohranilo 144. Prednjačili pa so predvsem tisti, ki so kandidirali s podpisi volivcev. Med strankami je primat po številu županov ohranila stranka SLS, izvoljenih je bilo 26 njihovih kandidatov, sledila je stranka SDS s 17 izvoljenimi župani, SD s 16 in NSi z desetimi.

SDS je bila najuspešnejša stranka pri volitvah članov občinskih svetov, čeprav so največ mandatov in glasov osvojile liste, ki so jih predlagali volivci, oziroma samostojni kandidati, in sicer 940. Iz SDS-a jih je bilo izvoljenih 537, pa tudi 335 kandidatov SD-ja, 218 kandidatov SLS-a, 175 kandidatov NSi-ja in 133 kandidatov DeSUS-a.

V treh četrtinah občin so župana izvolili v prvem krogu. Tudi v petih mestnih občinah, v Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Novem mestu in Velenju, kjer so župane dobili že v prvem krogu, so zmagali dosedanji župani. V Ljubljani je na vrhu občine ostal Zoran Janković, V Celju Bojan Šrot, v Murski Soboti Aleksander Jevšek, v Novem mestu Gregor Macedoni, v Velenju pa Bojan Kontič. Mandata nista dokončala Jevšek, ki je postal minister v vladi Roberta Goloba, in Kontić, ki je po bolezni umrl.

Drugi krog je v mestnih občinah prinesel nekaj novih imen – v Mariboru pa se je na županski prestol zavihtel novinec Saša Arsenovič, na Ptuju Nuška Gajšek, ki je postala edina ženska na čelu mestnih občin, v Kranju je prevzel vodenje Matjaž Rakovec, v Novi Gorici Klemen Miklavič, v Slovenj Gradcu pa Tilen Klugler. V Mestni občini Koper je dotedanjega župana Borisa Popoviča v zelo izenačenem dvoboju premagal novinec Aleš Bržan, ki je na koncu dobil le sedem glasov več.

Na voliščih več volivcev kot štiri leta pred tem

Volilna udeležba v drugem krogu lokalnih volitev je bila leta 2918 nižja od udeležbe v prvem krogu, a še vedno je za pet odstotnih točk presega tisto izpred štirih let. V prvem krogu je na volišča prišlo 51,18 odstotka volilnih upravičencev, v drugem krogu pa 48,41 odstotka vseh z volilno pravico.