Na prejšnjih treh izvedbah Dirke po Sloveniji je bela majica romala domov s Pogačarjem, ki pa je bil tokrat za slovensko pentljo že prestar, da bi se potegoval tudi za naziv najboljšega mladega kolesarja, čeprav je star šele 22 let.

Meja za razvrstitev med kolesarji do 23 let je bila namreč letnik – 1. 1. 1999. Na Ptuju je bilo na startu med 139 kolesarji zato 30 tekmovalcev, ki so se potegovali za belo majico, na koncu pa jo je osvojil – ne toliko pričakovano kot želeno – Kristjan Hočevar.

Sorodna novica Kristjan Hočevar zablestel z 2. mestom na Dirki miru

Sproščen po uspehu na Češkem
Mladi slovenski kolesar je sicer ravno nekaj dni prej v dresu reprezentance do 23 let opozoril nase z izjemnim dosežkom – na prestižni Dirki miru na Češkem v okviru Pokala narodov je osvojil skupno drugo mesto. Boljši od Slovencev je bil v zgodovini priznane dirke za mlajše člane v preteklosti le Pogačar – zmagovalec 2018.

"Dirka miru je bil moj glavni cilj prvega dela sezone. Zato sem bil za Dirko po Sloveniji popolnoma sproščen. Dejansko nisem niti imel za cilj bele majice, saj sem vedel, da bo močna konkurenca," je pripovedoval mladenič, ki je sicer le dobrega pol leta mlajši od Pogačarja. 22. rojstni dan je praznoval 3. maja, a njegov kolesarski staž je veliko krajši. Kolo si je namreč kupil z denarjem od birme, pri 16 letih pa je začel resneje kolesariti, kot mladi amater hitro opozoril nase in se priključil k mladincem Adrie Mobil.

Po stopinjah Domna Novaka
Belo majico je Kristjan Hočevar osvojil kot prvi kolesar organizatorja slovenske pentlje po Domnu Novaku, ki je bil najboljši med mlajšimi člani leta 2015. Prav primerjava s priljubljenim Lojzom je za Hočka ustreznejša kot primerjave s Pogačarjem. Novak je bil na Dirki po Sloveniji, ki jo je prvič dobil Primož Roglič (prav tako v dresu Adrie Mobil), v skupnem seštevku 16. Letos je Hočevar zasedel skupno 19. mesto (+7:04), pri čemer je za pet sekund zaostal za Janom Tratnikom.

Boj za preživetje na Sveti Gori
Na kraljevski sobotni etapi s ciljem na Sveto Goro je močno trpel in po 23. mestu v skupnem seštevku izgubil pet mest. "Zadnja dva vzpona je bil zame boj za preživetje. Moje noge niso bile najboljše. Na ciljnem klancu sem samo odšteval metre v glavi, saj sem Sveto Goro kar nekajkrat že prevozil in sem vedel, da se na dveh mestih da malo predihati," je svoj boj opisoval Hočevar, ki je pri novogoriški ekipi mebloJOGI prešel med člane, v mestu vrtnic pa tudi študira za gospodarskega inženirja.

Prehitel španskega vrstnika in upa Astane
Zmaga v seštevku za najboljšega mladega kolesarja je prva majica za Hočevarja, ki na prvo zmago med člani še čaka, a za njim sta najboljša tedna kariere. Za 2:34 je Hočko prehitel obetavnega Španca Javierja Roma iz Astane Premier Teche, pri čemer ima 22-letnik z ekipo svetovne serije sklenjeno pogodbo vse do leta 2023. Hočevar je bil za 8:13 boljši od tretjeuvrščenega Španca Raula Garcie Pierne iz ekipe Kern Pharma. Od Slovencev sta bila na 5. mestu 19-letni Gal Glivar (Adria Mobil; +11:19) in Anže Skok (Ljubljana Gusto Santic; +16:34).

Iz Mirenske doline, zadnje vasi v Posavju
Na Mestnem trgu v Novem mestu je bil kot novi lastnik bele majice Dirke po Sloveniji deležen bučne navijaške podpore in medijske pozornosti, a za konec dneva ga je čakal še sprejem v domači vasi. Pijavice so majhna vas Mirenske doline, zadnja še v okviru občine Sevnica, zato velja za zadnjo vas v Posavju, tam pa ima Hočevarjeva družina kmetijo.

Kakšen je bil občutek zapeljati z belo majico v Novo mesto?
Skozi celotno etapo sem komaj čakal, da zapeljemo proti dolenjskim cestam. Ekipa je poskrbela, da sem bil ves čas na varnem. V Novem mestu nas je pričakalo res ogromno navijačev, tako da res pohvale vsem, da so nas podprli v tako velikem številu. Zelo sem vesel bele majice, še posebej zato, ker nisem imel nikakršnih pričakovanj, da bi jo lahko oblekel. Tako da res hvala ekipi za podporo in da je odlično skrbela zame skozi celotno dirko.

Ali je bilo zadnji dan kaj časa za kakšen pogovor v kolesarski karavani?
Nekaj besed sem si izmenjal s Kristijanom Korenom, ki se je vrnil v karavano. Sva imela daljšo debato ... o tem, da ni več toliko spoštovanja do zvezdniških kolesarjev, da je več mladih kolesarjev v pelotonu, zato nihče ničesar ne prepušča nikomur.

Sorodna novica Izpolnjena otroška želja: v četrtem poskusu osvojil zeleno majico

Nasledili ste Tadeja Pogačarja – kako se je peljati z njim v pelotonu in kaj sta se pomenila kot nosilca majic?

Ko gledamo Tadeja po televiziji, kako se pelje na klanec, deluje zelo preprosto in da vse počne z lahkoto. A ko si znotraj skupine, si ti v bistvu na limitu in se trudiš na vso moč, da ga držiš. Na startu tretje etape je napovedovalec dejal, da je Tadej osvojil belo majico in nato osvojil rumeno na Touru. Pa mi je potem Tadej takoj rekel v šali, da moram zdaj sam dobiti še Tour.

Sami ste ob prehodu med člane imeli kar nekaj težav, ker v Novem mestu ni bilo prostora za vas, a zdaj ste kapetan Adrie Mobil?
To je potrditev, da je treba samo vztrajati. Če vztrajaš, slej ko prej pride izid in dosežeš svoj cilj. V zelo veliko podporo mi je bil brat. Potem mi je zelo pomagala moja prva članska ekipa JogiMeblo iz Nove Gorice, tukaj so Robi Jenko, Gašper Modic in Rok Lozej. In seveda Adria Mobil – prejšnji športni direktor Branko Filip je zelo zaslužen, da nisem končal športne kariere. Da sem vztrajal še eno leto in zdaj sem tu.

Kako blizu ste bili koncu tekmovalne kariere?
Po prvi članski sezoni sem že pripeljal kolo nazaj. Sem že zaključil. En mesec sploh nisem nič kolesaril. Sem pa potem decembra začel znova trenirati. V MebloJogiju so me še pregovarjali, nato pa me je Branko Filip poklical in me povabil na sestanek v Novem mestu ter me prepričal, naj vztrajam še eno sezono. Če bom dober, da me vzamejo nazaj. Res se je izplačalo.

Kakšen je zdaj načrt za naprej v sezoni?
Najprej malo počitka, nato državno prvenstvo, nato pa na višinske priprave v Livignu, da se pripravim na Tour de l'Avenir kot vrhunec moje kolesarske sezone.