Slovenski športniki so na poletnih olimpijskih igrah doslej osvojili 34 medalj. Od tega 9 zlatih (2 v ekipnih športih), 11 srebrnih (6 v ekipnih športih) in 14 bronastih (4 v ekipnih športih). Lovorike so Slovenci in Slovenke zbirali za Avstro-ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo, SFRJ in od leta 1992 naprej končno tudi za samostojno Slovenijo.
Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil Rudolf Cvetko. Cvetko je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu kot član avstrijske reprezentance v sabljanju osvojil srebrno medaljo.
Leon Štukelj najuspešnejši slovenski olimpijec
Po vihri prve svetovne vojne se je slovenska bera medalj povečala leta 1924 v Parizu. Telovadec Leon Štukelj je osvojil dve zlati medalji, saj je zmagal tako v mnogoboju kot tudi na krogih. Odlično so se odrezali tudi ostali Slovenci v reprezentanci, ki so dosegli še devet uvrstitev do šestega mesta. Legendarni Štukelj je z zbiranjem medalj nadaljeval štiri leta pozneje, ko so bile igre v Amsterdamu. Novomeščan je slavil na krogih, poleg tega pa bil tretji v mnogoboju in ekipno. Na teh igrah je Josip Primožič osvojil srebro na bradlji, Stane Derganc pa bron na preskoku. Štukelj je svojo zadnjo medaljo osvojil leta 1936 v Berlinu, ko je bil na krogih drugi. S šestimi medaljami (tremi zlatimi!) je še danes najuspešnejši slovenski udeleženec olimpijskih iger nasploh. Težko je verjeti, da bi ga lahko kdo prehitel. V Berlinu so prvič nastopile tudi Slovenke in v ekipni tekmi gimnastičark končale na 4. mestu.
Miro Cerar kralj konjev z ročaji
Na novo slovensko medaljo je bilo nato treba čakati 28 let. Leta 1964 je na igrah v Tokiu zablestel telovadec Miro Cerar, ki je zmagal na konju z ročaji in bil tretji na drogu. Štiri leta kasneje je v Ciudad de Mexicu Cerar obranil naslov na konju z ročaji. V Mehiki sta kot člana jugoslovanske košarkarske reprezentance srebrni medalji osvojila Ivo Daneu in Aljoša Žorga. Enako je leta 1976 na igrah v Montrealu uspelo tudi Vinku Jelovcu.
Leta 1984 v Los Angelesu so medalje kot člani jugoslovanske rokometne in nogometne reprezentance osvojili štirje slovenski športniki. Z zlato sta se okitila rokometaša Alenka Cuderman in Rolando Pušnik, z bronom pa nogometaša Marko Elsner in Srečko Katanec.
Daljni Seul v Južni Koreji je bil leta 1988 srečen kraj za slovenska veslača Sadika Mujkiča in Bojana Prešerna. Blejca sta namreč v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto medaljo. Z Jugoslavijo sta se srebra veselila košarkarja Jure Zdovc in Polona Dornik, brona pa rokometaša Rolando Pušnik in Iztok Puc.
V Barceloni prvi olimpijski medalji za samostojno Slovenijo
Katalonska prestolnica Barcelona je leta 1992 gostila prve poletne olimpijske igre, na katerih so slovenski športniki nastopili za samostojno Slovenijo. Uspeh tudi tokrat ni izostal. Veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta v dvojnem dvojcu osvojila bronasto medaljo, isto pa je uspelo tudi četvercu brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič.
Poleg tega so Slovenci dosegli še nekaj odličnih uvrstitev. Na šesto mesto so se uvrstili kajakaš Marjan Štrukelj, plavalec na 1.500 m Igor Majcen in strelec Rajmond Debevec. Deveti so bili skakalec v daljino Borut Bilač, kajakaš Albin Čižman in znova Rajmond Debevec. Kajakaš Janez Skok in kanuist Boštjan Žitnik sta končala na desetem mestu.
Brigiti Bukovec le malo zmanjkalo do zlata
V Atlanti leta 1996 se je zbirka slovenskih medalj povečala še za dve. Kajakaš Andraž Vehovar in šprinterka na 100 m z ovirami Brigita Bukovec sta se domov vrnila s srebrno medaljo. Bukovčeva je bila zelo blizu celo zlati. Tik za najboljšimi so na 4. mestu končali veslači Iztok Čop v skifu ter Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in Denis Žvegelj v četvercu brez krmarja.
Lokostrelci Samo Medved, Matevž Krumpestar in Peter Koprivnikar so na ekipni tekmi zasedli peto mesto. Skakalec v daljino Gregor Cankar in strelec Rajmond Debevec sta bila šesta. Debevec je poleg tega osvojil še dve deveti mesti. Kajakaš Jernej Abramič je bil sedmi, skakalka v višino Britta Bilač pa je končala na desetem mestu. Rokometaš Iztok Puc je v dresu hrvaške reprezentance osvojil zlato medaljo.
Rajmondu Debevcu je uspelo v petem poizkusu
Avstralski Sydney leta 2000 je končno prinesel tudi zlati medalji za samostojno Slovenijo. Junaki so bili trije, srečni dan pa 23. september. Najprej sta v dvojnem dvojcu zmagala veslača Iztok Čop in Luka Špik, nekaj ur pozneje pa je na svojih petih olimpijskih igrah prvo medaljo osvojil še strelec Rajmond Debevec, ki je slavil v trojnem položaju z malokalibrsko puško.
Brez medalje je na 4. mestu znova ostal četverec brez krmarja v postavi Miloš Janša, Jani Klemenčič, Rok Kolander in Matej Prelog. Presenetljiva četrta je bila v teku na 800 m tudi Brigita Langerholc. Peto do osmo mesto si je v taekwondoju delil Marcel More. Kanuist Simon Hočevar je bil sedmi, moška rokometna reprezentanca osma, strelec Debevec, atletinja Anja Valant (troskok) ter jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon pa deveti. Kajakaš Dejan Kralj je osvojil deseto mesto.
Čeplakova hitrejša od Mutole
V Atenah Slovencem ni uspelo osvojiti zlata, kljub temu pa so domov odšli s štirimi medaljami. Prvo odličje je priborila judoistka Urška Žolnir, ki je bila bronasta v kategoriji do 63 kg. Srebro sta si priborila Iztok Čop in Luka Špik, ki sta v veslaškem dvojnem dvojcu zaostala le za francosko posadko. Presenetil je jadralski tabor. Največji uspeh je dosegel Vasilij Žbogar, ki je bil tretji v razredu laser. V epskem teku na 800 metrov za ženske je slovenska športnica leta 2003 Jolanda Čeplak osvojila bron. Posebej je bila vesela, ker ji je po več kot letu dni uspelo ugnati tekmico Mario Mutolo iz Mozambika.
Rajmond Debevec je za las zgrešil bronasto medaljo v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Nehvaležno 4. mesto sta osvojili tudi jadralki v razredu 470 Vesna Dekleva in Klara Maučec. Na cestni dirki kolesarjev se je s 5. mestom izkazal Andrej Hauptman.

Zgodovina
Vsi dobitniki medalj

Leon Štukelj je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj. Foto: BoBo
Leon Štukelj je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj. Foto: BoBo

Slovenski športniki so na poletnih olimpijskih igrah do zdaj osvojili 52 medalj. Od tega 15 zlatih (2 v ekipnih športih), 17 srebrnih (6 v ekipnih športih) in 20 bronastih (4 v ekipnih športih). Lovorike so Slovenci in Slovenke zbirali za Avstro-ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo, SFRJ in od leta 1992 naprej končno tudi za samostojno Slovenijo.

Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil Rudolf Cvetko. Cvetko je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu kot član avstrijske reprezentance v sabljanju osvojil srebrno medaljo.

Leon Štukelj najuspešnejši slovenski olimpijec

Po vihri prve svetovne vojne se je slovenska bera medalj povečala leta 1924 v Parizu. Telovadec Leon Štukelj je osvojil dve zlati medalji, saj je zmagal tako v mnogoboju kot tudi na krogih. Odlično so se odrezali tudi drugi Slovenci v reprezentanci, ki so dosegli še devet uvrstitev do šestega mesta. Legendarni Štukelj je medalje zbiral tudi štiri leta pozneje, ko so bile igre v Amsterdamu. Novomeščan je slavil na krogih, poleg tega pa bil tretji v mnogoboju in ekipno. Na teh igrah je Josip Primožič osvojil srebrno medaljo na bradlji, Stane Derganc pa bron v preskoku. Štukelj je svojo zadnjo medaljo osvojil leta 1936 v Berlinu, ko je bil na krogih drugi. S šestimi medaljami (tremi zlatimi!) je še danes najuspešnejši slovenski udeleženec olimpijskih iger nasploh. Težko je verjeti, da bi ga lahko kdo prehitel. V Berlinu so prvič nastopile tudi Slovenke in v ekipni tekmi gimnastičark končale na 4. mestu.

Miro Cerar kralj konjev z ročaji

Tradicijo uspešnih telovadcev je nadaljeval Miro Cerar. Foto: Televizija Slovenija
Tradicijo uspešnih telovadcev je nadaljeval Miro Cerar. Foto: Televizija Slovenija

Na novo slovensko medaljo je bilo nato treba čakati 28 let. Leta 1964 je na igrah v Tokiu zablestel telovadec Miro Cerar, ki je zmagal na konju z ročaji in bil tretji na drogu. Štiri leta pozneje je v Ciudadu de Mexicu Cerar obranil naslov na konju z ročaji. V Mehiki sta kot člana jugoslovanske košarkarske reprezentance srebrni medalji osvojila Ivo Daneu in Aljoša Žorga. Enako je leta 1976 na igrah v Montrealu uspelo tudi Vinku Jelovcu.

Leta 1984 v Los Angelesu so medalje kot člani jugoslovanske rokometne in nogometne reprezentance osvojili štirje slovenski športniki. Zlato sta dobila rokometaša Alenka Cuderman in Rolando Pušnik, bron pa nogometaša Marko Elsner in Srečko Katanec.

Daljni Seul v Južni Koreji je bil leta 1988 srečen kraj za slovenska veslača Sadika Mujkića in Bojana Prešerna. Blejca sta namreč v dvojcu brez krmarja osvojila bronasto medaljo. Z Jugoslavijo sta se srebra veselila košarkarja Jure Zdovc in Polona Dornik, brona pa rokometaša Rolando Pušnik in Iztok Puc.

V Barceloni prvi olimpijski medalji za samostojno Slovenijo

Iztok Čop in Denis Žvegelj z bronom - prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo v Barceloni 1992. Foto: www.alesfevzer.com
Iztok Čop in Denis Žvegelj z bronom - prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo v Barceloni 1992. Foto: www.alesfevzer.com

Katalonska prestolnica Barcelona je leta 1992 gostila prve poletne olimpijske igre, na katerih so slovenski športniki nastopili za samostojno Slovenijo. Uspeh tudi tokrat ni izostal. Veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta v dvojnem dvojcu osvojila bronasto medaljo, enako pa je uspelo tudi četvercu brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič.

Poleg tega so Slovenci dosegli še nekaj odličnih uvrstitev. Na šesto mesto so se uvrstili kajakaš Marjan Štrukelj, plavalec na 1.500 m Igor Majcen in strelec Rajmond Debevec. Deveti so bili skakalec v daljino Borut Bilač, kajakaš Albin Čižman in znova Rajmond Debevec. Kajakaš Janez Skok in kanuist Boštjan Žitnik sta končala na desetem mestu.

Brigiti Bukovec le malo zmanjkalo do zlate medalje

V Atlanti leta 1996 se je zbirka slovenskih medalj povečala še za dve. Kajakaš Andraž Vehovar in šprinterka na 100 m z ovirami Brigita Bukovec sta se domov vrnila s srebrno medaljo. Bukovčeva je bila zelo blizu celo zlati. Tik za najboljšimi so na 4. mestu končali veslači Iztok Čop v skifu ter Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in Denis Žvegelj v četvercu brez krmarja.

Lokostrelci Samo Medved, Matevž Krumpestar in Peter Koprivnikar so na ekipni tekmi zasedli peto mesto. Skakalec v daljino Gregor Cankar in strelec Rajmond Debevec sta bila šesta. Debevec je poleg tega dobil še dve deveti mesti. Kajakaš Jernej Abramič je bil sedmi, skakalka v višino Britta Bilač pa je končala na desetem mestu. Rokometaš Iztok Puc je v dresu hrvaške reprezentance osvojil zlato medaljo.

Rajmondu Debevcu je uspelo v petem poizkusu

Rajmond Debevec - najboljši strelec v zgodovini slovenskega streljanja. Foto: www.alesfevzer.com
Rajmond Debevec - najboljši strelec v zgodovini slovenskega streljanja. Foto: www.alesfevzer.com

Avstralski Sydney leta 2000 je končno prinesel tudi zlati medalji za samostojno Slovenijo. Junaki so bili trije, srečni dan pa 23. september. Najprej sta v dvojnem dvojcu zmagala veslača Iztok Čop in Luka Špik, nekaj ur pozneje pa je na svojih petih olimpijskih igrah prvo medaljo osvojil še strelec Rajmond Debevec, ki je slavil v trojnem položaju z malokalibrsko puško.

Brez medalje je na 4. mestu znova ostal četverec brez krmarja v postavi Miloš Janša, Jani Klemenčič, Rok Kolander in Matej Prelog. Presenetljiva četrta je bila v teku na 800 m tudi Brigita Langerholc. Peto do osmo mesto si je v tekvondoju delil Marcel More. Kanuist Simon Hočevar je bil sedmi, moška rokometna reprezentanca osma, strelec Debevec, atletinja Anja Valant (troskok) ter jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon pa deveti. Kajakaš Dejan Kralj je osvojil deseto mesto.

Čeplakova hitrejša od Mutole

V Atenah Slovencem ni uspelo osvojiti zlata, kljub temu pa so domov odšli s štirimi medaljami. Prvo medaljo je pridobila judoistka Urška Žolnir, ki je bila bronasta v kategoriji do 63 kg. Srebro sta si priborila Iztok Čop in Luka Špik, ki sta v veslaškem dvojnem dvojcu zaostala le za francosko posadko. Presenetil je jadralski tabor. Največji uspeh je dosegel Vasilij Žbogar, ki je bil tretji v razredu laser. V epskem teku na 800 metrov za ženske je slovenska športnica leta 2003 Jolanda Čeplak osvojila bron. Posebej je bila vesela, ker ji je po več kot letu dni uspelo ugnati tekmico Mario Mutolo iz Mozambika.

Rajmond Debevec je za las zgrešil bronasto medaljo v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Nehvaležno 4. mesto sta osvojili tudi jadralki v razredu 470 Vesna Dekleva in Klara Maučec. Na cestni dirki kolesarjev se je s 5. mestom izkazal Andrej Hauptman.

Kar pet medalj v Pekingu

Primož Kozmus - edini zlati slovenski atlet. Foto: Reuters
Primož Kozmus - edini zlati slovenski atlet. Foto: Reuters

Slovenska olimpijska odprava se je iz Pekinga prvič v zgodovini slovenskega športa v domovino vrnila s kar petimi osvojenimi medaljami. Primož Kozmus je v velikem slogu osvojil zlato medaljo v metu kladiva, plavalka Sara Isaković je bila srebrna na 200 metrov prosto, jadralec Vasilij Žbogar je dobil srebro v razredu laser in potrdil bronasto medaljo iz Aten, strelec Rajmond Debevec judoistka Lucija Polavder pa sta osvojila bronasti medalji.

Na Kitajskem so prepričali tudi drugi slovenski športniki. Atletinji Mariji Šestak niti državni rekord niti skok čez 15 metrov ni pomagal do kolajne, v izredni konkurenci se je morala zadovoljiti s šestim mestom. Enako uvrstitev je osvojila tudi kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko, ki je iz ozadja pripravila eno najprijetnejših presenečenj v slovenski vrsti. Pozitivno presenečenje so pripravili tudi Rok Kolander, Rok Rozman, Tomaž in Miha Pirih med veslači v četvercu brez krmarja, ki so bili na najpomembnejši tekmi v najboljši formi, blizu medalji, na koncu pa so se morali zadovoljiti s četrtim mestom.

Sanjski dan Žolnirjeve v Londonu

Urška Žolnir je osvojila dve olimpijski medalji. Foto: Pošta Slovenije
Urška Žolnir je osvojila dve olimpijski medalji. Foto: Pošta Slovenije

Slovenijo je na igrah v Londonu leta 2012 zastopalo 65 športnikov v sedemnajstih športih. Najbolj nepozaben dan je bil 31. julija v dvorani ExCel, ko je judoistka Urška Žolnir postala olimpijska zmagovalka v kategoriji do 63 kg. Odlične boje je v finalu kronala z zmago nad Kitajko Lili Šu. Primož Kozmus je v finalu meta kladiva osvojil srebrno medaljo (79,36 m). Zmagal je prvi favorit Krisztian Pars (80,59 m). Iztok Čop in Luka Špik sta v dvojnem dvojcu postavila piko na i sijajni karieri. Z bronasto medaljo sta zaokrožila komplet olimpijskih medalj. Zmagala je favorizirana Nova Zelandija pred Italijo. Rajmond Debevec je v Londonu nadaljeval z zbiranjem kolajn. Z malokalibrsko puško leže je zadel 701 krog, kar mu je prineslo bron. Olimpijski prvak je postal Belorus Sergej Martinov (705,5), drugi je bil Belgijec Lionel Cox (701,2).

Peto mesto je zasedla Franka Anić v tekvandoju v kategoriji do 67 kg. Zastavonoša na slovesnosti ob odprtju je bil kajakaš Peter Kauzer, ki je bil zelo razočaran s šestim mestom. Tudi jadralec Vasilj Žbogar je bil šesti v razredu finn.

Prvič dve medalji za judoiste

Peter Kauzer je v tretjem poskusu priveslal do olimpijske medalje. Foto: BoBo
Peter Kauzer je v tretjem poskusu priveslal do olimpijske medalje. Foto: BoBo

Leta 2016 so olimpijske igre prvič potekale v Južni Ameriki, v brazilski Rio je odpotovalo 60 slovenskih športnikov, ki so spet osvojili štiri medalje. S tem se je nadaljeval trend, da je Slovenija na vseh olimpijskih igrah v tem tisočletju osvojila vsaj po štiri medalje.

Prav na vseh omenjenih igrah so medaljo osvojili judoisti, ki so tokrat stopnjevali svoj uspeh, saj so osvojili prvič dve medalji. Zlato Urško Žolnir v kategoriji do 63 je zamenjala Tina Trstenjak, ki je v boju za naslov olimpijske prvakinje premagala večno tekmico Francozinjo Clarisse Agbegnenou. V kategoriji do 78 kilogramov je bron osvojila Anamari Velenšek. Kajakaš Peter Kauzer je po dveh razočaranjih V Pekingu in Londonu vendarle prišel do tako želene olimpijske medalje, saj je slalom končal na drugem mestu. Zmagovalec Joe Clarke je bil hitrejši za vsega 17 stotink sekunde. Zastavo je na otvoritveni slovesnosti vihtel Vasilij Žbogar, ki je prijadral do že svoje tretje medalje in prve v razredu finn, v katerem je bil srebrn.

Blizu sta bili še vsaj dve medalji: Špela Ponomarenko Janić je bila četrta v kajaku na mirnih vodah na 200 metrov, judoist Adrian Gomboc (do 66 kg) pa je izgubil obračun za bronasto medaljo. V ekipnih športih so Slovenijo zastopali rokometaši, ki so bili šesti.

Zdravljica prvič zadonela kar trikrat

Primož Roglič - olimpijski prvak. Foto: Reuters
Primož Roglič - olimpijski prvak. Foto: Reuters

Na naslednje olimpijske igre je bilo treba čakati kar pet let, igre v Tokiu 2020 so bile zaradi globalne pandemije namreč preložene za eno leto. Čakanje se je iz slovenske prizme splačalo, saj se je prvič pripetilo, da so športniki osvojili kar tri zlate medalje. Morda za najbolj odmevno zgodbo je poskrbel kolesar Primož Roglič, ki si je za cilj sezone postavil nastop na Dirki po Franciji, kjer pa je padel in dirke ni mogel dokončati. V boju s časom mu je kazalo sprva slabo, saj na cestni dirki še ni bil optimalno pripravljen, nekaj dni pozneje pa v epski zgodbi na kronometru pometel s tekmeci in osvojil zlato medaljo. Kolesarski uspeh je z bronom dopolnil Tadej Pogačar, ki je bil tretji na cestni dirki.

Kanuist Benjamin Savšek je po seriji zlatih medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil zlato še na olimpijskih igrah. Svoj krstni nastop na igrah pod petimi krogi so dočakali plezalci, ki so nastopili le v kombinaciji, prepričljivo najboljša je bila Janja Garnbret. Drugič zapored je v olimpijskem finalu nastopila judoistka Tina Trstenjak, ki pa je tokrat Clarisse Agbegnenou morala priznati premoč.

Košarkarska reprezentanca je prvič zaigrala na olimpijskih igrah in se pod taktirko Luke Dončića uvrstila v polfinale. Tam je v izdihljajih tekme izgubila proti Franciji (90:89), nato pa v boju za bron še proti Avstraliji (107:93). Blizu medalji so bili še atleta Kristjan Čeh (disk) in Tina Šutej (palica), judoistka Kaja Kajzer (do 57 kg), jadralki Veronika Macarol in Tina Mrak (razred 470) in taekwondist Ivan Trajkovič (nad 80 kg), ki so bili peti.


V spodnji tabeli so vsi slovenski športniki, ki so osvojili olimpijsko medaljo - tako v času samostojne države, kot pod jugoslovansko ali avstrijsko zastavo. Na seznamu so tudi športniki, ki so odličje osvojili kot del ekipe.

Vsi dobitniki medalj

ŠportnikZSBSkupajŠportIgre
Leon Štukelj3126gimnastika1924-1936
Tina Maze2204alpsko smučanje2010-2014
Miro Cerar2013gimnastika1964-1968
Urša Bogataj2002smučarski skoki2022
Peter Prevc1214smučarski skoki2014-2022
Iztok Čop1124veslanje1992-2012
Luka Špik1113veslanje2000-2012
Primož Kozmus1102atletika2008-2012
Tina Trstenjak1102judo2016-2020
Timi Zajc1102smučarski skoki2022
Rajmond Debevec1023strelstvo2000-2012
Nika Križnar1012smučarski skoki2022
Rolando Pušnik1012rokomet1984-1988
Urška Žolnir1012judo2004-2012
Alenka Cuderman1001rokomet1984
Janja Garnbret1001plezanje2020
Primož Roglič1001kolesarstvo2020
Benjamin Savšek1001kajak in kanu2020
Vasilij Žbogar0213jadranje2004-2016
Žan Košir0123deskanje na snegu2014-2018
Matjaž Debelak0112smučarski skoki1988
Josip Primožič0112gimnastika1928
Brigita Bukovec0101atletika1996
Rudolf Cvetko0101sabljanje1912
Ivo Daneu0101košarka1968
Polona Dornik0101košarka1988
Jakov Fak0101biatlon2018
Jure Franko0101alpsko smučanje1984
Sara Isaković0101plavanje2008
Vinko Jelovac0101košarka1976
Peter Kauzer0101kajak in kanu2016
Lovro Kos0101smučarski skoki2022
Žan Kranjec0101alpsko smučanje2022
Tim Mastnak0101deskanje na snegu2022
Cene Prevc0101smučarski skoki2022
Mateja Svet0101alpsko smučanje1988
Miran Tepeš0101smučarski skoki1988
Primož Ulaga0101smučarski skoki1988
Stojna Vangelovska0101košarka1988
Andraž Vehovar0101kajak in kanu1996
Jure Zdovc0101košarka1988
Matjaž Zupan0101smučarski skoki1988
Aljoša Žorga0101košarka1968
Stane Derganc0022gimnastika1928
Sadik Mujkić0022veslanje1988-1992
Edvard Antonijevič0011gimnastika1928
Jolanda Čeplak0011atletika2004
Alenka Dovžan0011alpsko smučanje1994
Marko Elsner0011nogomet1984
Vesna Fabjan0011smučarski teki2014
Damjan Fras0011smučarski skoki2002
Teja Gregorin0011biatlon2014
Boris Gregorka0011gimnastika1928
Milan Janša0011veslanje1992
Srečko Katanec0011nogomet1984
Jani Klemenčič0011veslanje1992
Katja Koren0011alpsko smučanje1994
Jure Košir0011alpsko smučanje1994
Gloria Kotnik0011deskanje na snegu2022
Robert Kranjec0011smučarski skoki2002
Petra Majdič0011smučarski tek2010
Anton Malej0011gimnastika1928
Sašo Mirjanič0011veslanje1992
Primož Peterka0011smučarski skoki2002
Tadej Pogačar0011kolesarstvo2020
Lucija Polavder0011judo2008
Janez Porenta0011gimnastika1928
Iztok Puc0011rokomet1988
Bojan Prešeren0011veslanje1988
Ana Velenšek0011judo2016
Peter Žonta0011smučarski skoki2002
Denis Žvegelj0011veslanje1992