Toni Nieminen je prvi v zgodovini, ki je preletel 200-metrsko znamko in pristal. Foto: EPA
Toni Nieminen je prvi v zgodovini, ki je preletel 200-metrsko znamko in pristal. Foto: EPA

Prvi poleti v zgodovini prek 200 metrov so močno zasenčili boj za naslov svetovnega prvaka. Začelo se je že prvi dan na treningih. Najprej je 202 metra poletel Andreas Goldberger, ki pa je pri doskoku podrsal, tako da rekord ni bil veljaven. Le nekaj minut pozneje se je v zgodovino zapisal Toni Nieminen. Finec je pristal pri 203 metrih, kar je prvi uradni polet prek 200-metrske znamke. S tem pa rekordov ni bilo konec. Norvežan Espen Bredesen je na petkovem uradnem treningu poletel kar 209 metrov in postavil rekord, ki je zdržal naslednja tri leta.

Prvi dan je tekmovanje odpihnil veter, drugi dan pa je izjemnemu Norvežanu načrte prekrižal Čeh Jaroslav Sakala. Z dvema odličnima poletoma se je iz ozadja prebil na prvo mesto. "Pričakoval sem medaljo, toda pričakoval sem, da bo zlato šlo v roke Goldbergerju ali Bredesenu," je po tekmi povedal Sakala.

Bron je osvojil Roberto Cecon, toda po poletih je bil daljši in uspešnejši od drugouvrščenega Bredesena. Mednarodna smučarska zveza je takrat lovljenje daljav močno zavirala, poletov, daljših od 191 metrov, ni priznavala. Dodatnih točk za daljše polete ni bilo. Bredesen je birokratskim nesmislom obrnil hrbet in z enim najlepših fer plejev v zgodovini skokov poskrbel, da Cecon ni bil oškodovan. Uradno je sicer pisalo: Sakala prvi, Bredesen drugi, Cecon tretji, vendar je bil to le na papirju. Bredesen je namreč na novinarski konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal s Ceconovo bronasto.

Skakalca, ki sta prvi dan blestela z rekordnimi poleti, se v boj za medalje nista vmešala – Nieminen je bil sedmi, Goldberger 13.

Nastopi slovenskih skakalcev so bili za hitro pozabo. Njihovi poleti so se končali visoko na hrbtišču skakalnice. Najboljši je bil Matjaž Zupan na 27. mestu.

Svetovno prvenstvo v poletih - Planica 1994