Roar Ljökelsöy (v sredini) je slavil pred Fincema Jannejem Ahonenom (levo) in Tamijem Kiurujem. Foto: EPA
Roar Ljökelsöy (v sredini) je slavil pred Fincema Jannejem Ahonenom (levo) in Tamijem Kiurujem. Foto: EPA

V uvodni od štirih serij sta le dva tekmovalca preletela 200 metrov, Nemec Georg Späth in Norvežan Tommy Ingebrigtsen, ki mu je z 204,5 metra uspel najdaljši polet prve serije. Med četverico Slovencev je prvenstvo s sedmim dosežkom najbolje začel takrat 22-letni Robert Kranjec. Še bolje se je Kranjec odrezal v drugi seriji, ko je poletel 214 metrov. Najboljše izhodišče pred drugim dnevom si je zagotovil Späth, ki je v drugi seriji pristal pri 225 metrih.

Na pustno soboto je slovenske navijače spet navdušil Kranjec, ki je poletel 219 metrov. Daljava ga je dvignila na šesto mesto, s katerega je napadal v finalni seriji. V njej se mu je polet ponesrečil in prvenstvo je kot najboljši Slovenec končal na 12. mestu.

Zelo zanimiv je bil razplet pri vrhu. V tretji seriji je najdlje poletel do takrat drugi Finec Sami Kiuru in si pred finalom pridobil sedem točk naskoka. Zadnja serija je postregla z novim preobratom. Roar Ljökelsöy, ki je bil oba dneva v ospredju in je imel med vsemi najbolj izenačene dosežke, je poletel 210,5 m in zanesljivo prevzel vodsto. Kiuruju se je zadnji polet ponesrečil in moral se je zadovoljiti s tretjim mestom, za rojakom Jannejem Ahonenom.

Norveško-finski dvoboj se je nadaljeval tudi na nedeljski ekipni tekmi. Najboljša s posamične tekme sta odločala o dobitniku zlate medalje. Prvi je svojo nalogo opravil Ljökelsöy, ki je s 225 metri postavil osebni rekord. Ahonen je bil v zadnjem poletu prvenstva prekratek in Norveška je v Planici 2004 pobrala obe zlati medalji. Slovenija v postavi Primož Peterka, Bine Zupan, Rok Benkovič in Kranjec je bila šesta.

Svetovno prvenstvo v poletih – Planica 2004