Suggerimenti
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Pomen kolesarskih stez ni samo bogatenje turistične ponudbe teritorija, ampak predvsem ozaveščanje o naravi in posledicah onesnaževanja. Ob ustanovitvi nove kolesarske poti na Krasu, Poti Burje, smo se v tematiko poglobili s predsednikom skupine LAS Kras Davidom Pizzigo in Joškom Sirkom, predsednikom društva A'Mare in bici.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
V oddaji se bomo ozirali čez našo severno meje h koroškim Slovencem v Celovcu in okolici. Krščanska kulturna zveza velja za osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev s sedežem v Mohorjevi hiši v Celovcu. Lahko rečemo, da se je kulturno življenje tamkajšnjih rojakov začelo oblikovati že kmalu po revolucionarnem letu 1848, uradno pa teče že 115. leto delovanja Krščanske kulturne zveze, ki se danes ponaša tudi z bogatim publicističnim področjem, med njimi so tudi obsežne glasbene publikacije. Letošnje leto je posebno, saj obeležujejo štirideset let kulturne izmenjave med Koroško in Primorsko.
Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist, spada med najzanimivejše avtorje sodobne slovenske literature. Njegovo obširno pisateljsko delo je srce dokumentarca Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. O tem v naslednji oddaji s scenaristom filma Robertom Šabcem in Dušanom Jelinčičem.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Neveljaven email naslov