Fakulteta za matematiko in fiziko

Po zaključku magistrskega študija leta 2016 se je zaposlila kot mlada raziskovalka na odseku za teoretično fiziko Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, kjer ima pogodbo za štiri leta. Po doktoratu jo, kot pravi, vodi pot v neznano.

O študiju z nekdanjimi študenti
Ob letošnji 100. obletnici Univerze v Ljubljani bomo vsak ponedeljek objavili pogovor z eno oziroma enim izmed 26 nekdanjih študentk in študentov. Skozi pogovor o študijskih izkušnjah bodo študentje predstavili 23 fakultet in 3 akademije, ki so članice ljubljanske univerze. MMC RTV SLO je projekt pripravil v sodelovanju s Klubom alumnov Univerze v Ljubljani. Vabljeni k spremljanju prispevkov na www.rtvslo.si/univerza100

Pri svojem raziskovalnem delu se z analitičnimi izračuni in numeričnimi simulaciji loteva sodobnih vprašanj teoretične fizike kondenzirane snovi. Teme njenega proučevanja so zapis kvantne informacije v kvantnih računalnikih, električna prevodnost nanostikov in topološki izolatorji – to so materiali, ki prevajajo električni tok le po površini, v notranjosti pa ne. Hkrati kot asistentka poučuje na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.

Za fiziko se je odločila, ker jo je od nekdaj zanimalo poglobljeno razumevanje naravnih pojavov, poleg tega ji je "fizika šla dobro v osnovni šoli in na gimnaziji, kar je bila še dodatna motivacija." K vpisu na fakulteto jo je tudi spodbudila informacija, da fiziki nimajo težav z zaposlitvijo.

Lara Ulčakar pravi, da je na fakulteti dobila skoraj vse znanje, ki ga potrebuje za svoje delo teoretične fizičarke. Foto: Osebni arhiv Lare Ulčakar

Pravi, da je študij izpolnil njena pričakovanja, saj jo je naučil sistematičnega reševanja in logičnega razmišljanja, kar jo je pritegnilo, še preden se je vpisala na Fakulteto za matematiko in fiziko.

Na vprašanje, kako jo je fakulteta pripravila na poklic, ki ga opravlja, pravi, da je študij precej teoretičen, kar pa ji zdaj, ko dela kot teoretična fizičarka, zelo pomaga. Na fakulteti je dobila skoraj vsa znanja, ki jih potrebuje pri svojem delu. Praktično znanje, ki so ga študentje pridobili na fakulteti, je bilo tudi programiranje. Ob tem dodaja, da je zaradi tega kolegom lažje poiskati zaposlitev v gospodarstvu.

Zanjo je bila največja prednost študija na tej fakulteti, "da se ni treba učiti dolgih knjig na pamet, temveč je potrebno le razumevanje." Ob tem opozarja na zelo "človeško uprava, ki se potrudi za vsakega posameznika, profesorji pa so pravični in ne delajo razlik med študenti."

Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: MMC RTV SLO

Kaj pa bi spremenila v študijskem programu? Po njenem mnenju so se nekateri predmeti ponavljali, nekaj jih je bilo površno sestavljenih – nekatere koncepte so se, na primer, učili, še preden so imeli potrebno znanje za to. "Če bi lahko kaj spremenila, bi v bistvu zmanjšala število predmetov, torej bi ukinila te, ki se ponavljajo, tako da bi lahko več časa namenili pomembnim predmetom, da ne bi bilo treba hiteti in bi lahko bolje utrdili znanje."

Lara Ulčakar z iskanjem zaposlitve ni imela težav. Že kakšno leto prej je vedela, da ima dobre možnosti za pridobitev zaposlitve kot mlada raziskovalka. Fakulteta ji je pri tem pomagala posredno – doktorat opravlja pri profesorju, ki jo je učil na fakulteti in s katerim je stopila v stik, ko je bila še študentka.

Nisem se veliko udejstvovala v obštudijskih dejavnosti, ker sem se večino časa učila, preostanek časa pa porabila za svoje hobije. Se mi je pa na splošno zdelo, da je bila ta ponudba bolj skopa. Študentsko življenje na naši fakulteti ni bilo ravno živahno.

O ponudbi obštudijskih dejavnosti na fakulteti

"Kaj bo, ko bom končala doktorat, pa še ne vem. Verjetno bo težje, če bom hotela iz fizike," razmišlja. Veliko njenih kolegov se je sicer zaposlilo v gospodarstvu, bančništvu, zavarovalnicah, v šolah in programerskih podjetjih.

Njen nasvet brucem, ki začenjajo svojo študijsko pot, je, kot sama pravi, "tipičen": "Predlagam jim sprotno učenje. Če česa ne razumejo, naj si pomagajo s sošolci, naj skupaj debatirajo, naj gredo do asistentov, profesorjev. Ti so res pripravljeni pomagati, a veliko študentov si ne upa pristopiti k njim."

Fakulteta za matematiko in fiziko na kratko
- Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 so se začela predavanja iz matematike, fiziko pa so na začetku predavali na Filozofski fakulteti, na Tehnični fakulteti in na Medicinski fakulteti.
- Leta 1938 so izvolili za docenta za fiziko Antona Peterlina, ki je po drugi svetovni vojni postal prvi redni profesor.
- Leta 1950 so na Fakulteti za kemijo ustanovili Oddelek za fiziko.
- Leta 1960 je nastala Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, ki je združila študija fizike in matematike na eni fakulteti.
- Leta 1995 je ob razdelitvi te fakultete nastala Fakulteta za matematiko in fiziko.
Vir: Fakulteta za matematiko in fiziko