Kot poudarja, se povpraševanja po inženirjih strojništva povečuje, saj "gospodarstvo raste, v Slovenijo prihajajo nova podjetja."

Fakulteta za strojništvo: Matic Može

Matic Može je zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani v Laboratoriju za toplotno tehniko kot asistent in raziskovalec. Delno poučuje študente v okviru laboratorijskih vaj pri predmetih Energije in okolje, Energetika in okolje, Termodinamika zmesi, Procesna tehnika, Prenos toplote in Okoljsko procesne tehnologije, delno pa dela na znanstvenoraziskovalnih in industrijskih projektih, kot so prenos toplote pri vrenju v mikrogravitaciji, analiza in optimizacija liofilizacijskega procesa v farmaciji, membranske tehnologije čiščenja vode za potrebe v kemični in farmacevtski industriji, sintetična priprava metana iz obnovljivih virov energije in mnogi drugi. V okviru doktorata se ukvarja z raziskavami in razvojem površin za izboljšan prenos toplote pri mehurčkastem vrenju.

O študiju z nekdanjimi študenti

Ob letošnji 100. obletnici Univerze v Ljubljani bomo vsak ponedeljek objavili pogovor z eno oziroma enim izmed 26 nekdanjih študentk in študentov. Skozi pogovor o študijskih izkušnjah bodo študentje predstavili 23 fakultet in 3 akademije, ki so članice ljubljanske univerze. MMC RTV SLO je projekt pripravil v sodelovanju s Klubom alumnov Univerze v Ljubljani. Vabljeni k spremljanju prispevkov na www.rtvslo.si/univerza100

Strojništvo in tehnika sta v njihovi družini doma: inženir strojništva je tudi njegov oče, mama pa je profesorica fizike na gimnaziji. Sam je že kot otrok rokoval z različnim orodjem in napravami. Odločitev za strojništvo je sprejel že zelo zgodaj, in sicer ob koncu osnovne šole, kjer so ga najbolj pritegnili naravoslovni predmeti, zlasti matematika in fizika, pa tudi tehnika.

Pravi, da je s študijem pridobil vse pričakovane kompetence. Strojništvo je izjemno široko področje in zajema energetsko ter procesno tehniko, konstruiranje in mehaniko, proizvodno strojništvo ter tudi mehatroniko in avtomatizacijo, tako da na Fakulteti za strojništvo vsakdo, ki ga zanima tehnika, najde primerno področje zase. Prednost študija na tej fakulteti je tudi to, da gre za veliko institucijo z mnogo laboratoriji, kar da širino znanja, in dobra povezanost z industrijo. "Na koncu lahko omenim, da je tudi zaposljivost inženirjev strojništva izjemno dobra. Skorajda si ne predstavljam malo večjega podjetja, ki dela kar koli s tehniko, ki ne bi zaposlovalo inženirjev strojništva. Moji kolegi so zaposleni tudi v podjetjih, ki na prvi pogled ne delujejo tipično "strojniško", veliko jih je v Leku in Krki."

Ponudba obštudijskih dejavnosti  na fakulteti je raznovrstna, od športnih in strokovnih dejavnosti, kot je, denimo, izobraževanje na področju uporabe različnih strojniških programov, do različnih tečajev, kot so tečaji tujih jezikov in tečaji za vodenje čolna. Fakulteta pripravlja tudi karierno svetovanje, ki je lahko individualizirano za posameznega študenta, organizira pa tudi delavnice, recimo za pisanje življenjepisa in priprave na razgovor za zaposlitev, pravi Matic Može. Foto: MMC RTV SLOFoto: MMC RTV SLO
Ponudba obštudijskih dejavnosti na fakulteti je raznovrstna, od športnih in strokovnih dejavnosti, kot je, denimo, izobraževanje na področju uporabe različnih strojniških programov, do različnih tečajev, kot so tečaji tujih jezikov in tečaji za vodenje čolna. Fakulteta pripravlja tudi karierno svetovanje, ki je lahko individualizirano za posameznega študenta, organizira pa tudi delavnice, recimo za pisanje življenjepisa in priprave na razgovor za zaposlitev, pravi Matic Može. Foto: MMC RTV SLOFoto: MMC RTV SLO

Povezanost študija s prakso je dobra, a je vključenost v prakso, kot pravi, smiselna šele v višjih letnikih, ko študenti pridobijo temeljna znanja, da lahko teoretične koncepte uporabijo tudi v praksi. "Vendar tudi ta povezanost s prakso ne sme biti pregloboka, ker je strojništvo izjemno široko in če se neki problem predstavi na zelo specifični ravni, izgubljamo širino znanja in nekateri študenti potem ne zanjo uporabiti znanja za druge podobne probleme." Ob tem dodaja, da bi bilo dobro, če bi študentje že med študijem delali na realnih industrijskih projektih.

In kaj bi spremenil v samem študijskem procesu? "Dodal bi nove, sodobne metode poučevanja v program, povečal bi izbirnost že v nižjih letnikih, da bi se študentje lahko usmerili na tista področja strojništva, ki jim ustrezajo, in hkrati bi tudi nekoliko spremenil študijski program, da bi bolje pokrival vsa področja strojništva." V preteklih letih je na fakulteti poučevanje mnogih predmetov prevzelo kar nekaj mlajših profesorjev, ki razumejo, kako poučevati mlajše generacije, kakšno predznanje imajo in tudi kaj trenutno potrebuje industrija, dodaja Matic Može.

Kakšna je zaposljivost diplomantov strojne fakultete? "Kadrov je vse manj, povpraševanja po njih pa vse več, ker gospodarstvo raste, v Slovenijo prihajajo nova podjetja. Zato imamo probleme ‒ po eni strani si nas želijo, po drugi strani pa nas nočejo plačati. Mislim, da si inženirji zaslužimo podoben ugled, kot ga imajo na primer zdravniki in pravniki, ker naše delo ni nič manj pomembno. Marsikdo se odloča za odhod v tujino, ker strojniški poklic v Sloveniji ni toliko cenjen, kot bi moral biti."

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO

Matic Može svetuje brucem, da najdejo "ravnotežje med študijem, obštudijskimi dejavnostmi in zasebnim življenjem. Pretiravanje na enem, drugem ali tretjem področju ni dobro. Če se bodo preveč posvečali študiju, se bodo izčrpali, če pa bodo študij zanemarjali, bo trajal predolgo in kakovost znanja bo nižja."

In nasvet diplomantom? "Diplomantom pa bi svetoval, da najdejo takšno prvo zaposlitev, ki jim ustreza, ki jih zanima, tako da bodo šli v ponedeljek zjutraj z veseljem v službo. In naj v prvih letih pridobijo nove izkušnje na različnih področjih, lahko tudi prek večkratne menjave službe, in nato z novim življenjepisom, ki vsebuje dodatne kompetence, kandidirajo za svojo, recimo, sanjsko službo."

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani na kratko

- Uradno se je univerzitetni pouk strojništva v Ljubljani začel leta 1919 ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani.
- Na Tehniški fakulteti s strojno-elektrotehniškim oddelkom so študenti lahko študirali le v prvih štirih semestrih. Študij so morali zaključiti v Zagrebu oziroma drugod v tujini.
- Celovit študij strojništva je Ljubljana prvič dobila leta 1945, prvi redni profesor je bil prof. dr. Milan Vidmar.
- Leta 1960 se je oddelek za strojništvo na Tehniški fakulteti razvil v samostojno Fakulteto za strojništvo znotraj Univerze v Ljubljani.
Vir: Fakulteta za strojništvo