Soavtorica razstave in kustosinja Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar je pojasnila, da se je po pričevanju 102-letnega Viktorja Mikliča iz Mačkovca zgodba s krompirjem iz leta 1941 dogajala na isti njivi, istega leta in v treh državah. Zgodba je navdihnila tudi naslove razstave En krompir, tri države ‒ Okupacijske meje na Dolenjskem 1941‒1945, ki je delo Dolenjskega muzeja Novo mesto.

Začasna meja pri Mačkovcu (april–junij 1941). Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Začasna meja pri Mačkovcu (april–junij 1941). Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

Razstava ob splošni predstavitvi okupacije Slovenije leta 1941 in njenih značilnosti seznanja predvsem z okupacijo Dolenjske, z vzpostavitvijo in utrjevanjem okupacijskih meja, z njihovo prehodnostjo, življenjem ljudi ob meji in s potekom meja med drugo svetovno vojno. Posebej predstavlja območje Novega mesta in okolice, Šentjerneja, Mirnske doline, Bučke in slovenskih vasi, ki so jih zasedli ustaši, ter italijansko zaporo meje z Neodvisno državo Hrvaško (NDH).

Fotografije in dokumente spremljajo zemljevidi, izdelani po arhivskih in terenskih podatkih. Razstavo pa dopolnjujejo še posneta pričevanja in predmeti pričevalcev, kot na primer dovolilnice za prehod meje, ostanki obmejne žice in obmejna kamna.

"Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško!"
Gre za eno od postavitev, ki so jih pripravili v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! oziroma Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva. Nosilec triletnega projekta, ki ga je vodil zgodovinar Božo Repe, je bil oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri pripravi razstave so sodelovali še Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Inštitut za narodnostna vprašanja.

Pet slovenskih vasi, ki so 2. svetovno vojno preživele pod NDH-jem

Kako je bila speljana meja?
Marjeta Bregar je še povedala, da je meja med Nemčijo in Ljubljansko pokrajino tekla od vzhodnih ljubljanskih predmestij proti jugovzhodu, severno od Stične, Šentruperta in Krmelja, mimo Bučke, ki je bila na nemški strani, proti Zameškemu, kjer je dosegla Krko. Po Krki je šla mimo Kostanjevice na Krki, ki je bila na italijanski strani, proti Bušeči vasi. Pred to je meja prestopila Krko in se usmerila proti Gorjancem. Pri Gadovi Peči je dosegla tromejo med Nemčijo, Ljubljansko pokrajino in NDH-jem.

Meja, ki jo je določil Hitler, je bila strateška. Kot naravna meja se je ponujala Sava, vendar so Nemci želeli nadzorovati prostor južno od Save tudi zaradi obrambe gospodarsko pomembnega prostora. Meja med Ljubljansko pokrajino in NDH-jem je potekala od stare rapalske meje po Kolpi in nato po nekdanji meji med Dravsko banovino in Banovino Hrvaško proti Gadovi Peči.

Razstava En krompir, tri države - Okupacijske meje na Dolenjskem je na gradu Rajhenburg na ogled do 16. avgusta.