Nosilec skupne liste Uroš Lipušček je na predstavitvi kandidatne liste poudaril, da se je za kandidaturo odločil, ker meni, da Evropska unija potrebuje nov zagon, s svojim glasom pa bi lahko kljub letom, a hkrati ob bogatih mednarodnih izkušnjah, prinesel svežino. "Na dan mora priti glas ljudi. Evropska unija je ugrabljena in mi jo moramo vrniti ljudem," je prepričan.

Opozoril je tudi na zaostrene mednarodne odnose, pri čemer sta dve hudi krizni žarišči na pragu Evrope, pri čemer se zdi, da politiki v Bruslju sploh ne vedo, kaj bi. Odločno se je treba zavzeti za mir, je opozoril Lipušček.

Zavzemanje za mir, podnebje, socialno pravičnost …

Preostali kandidati z liste so na novinarski konferenci med programski prioritetami, ki so jih sicer v programu strnili v 13 točk, poudarili zavzemanje za mir, med drugimi izzivi pa tudi podnebne spremembe, socialno pravičnost, dolgotrajno oskrbo, demografijo in suverenost držav članic, tudi na področju zdravstva.

Glede zdravstva ne sicer nosilec liste Lipušček zavrnil namigovanja o "anticepilskem sentimentu" liste, a opozoril na po njegovi oceni "začetek novega avtoritarnega sistema" ob morebitni koreniti reformi Svetovne zdravstvene organizacije.

Glede Nata še enkrat na referendum?

V programu se med drugim zavzemajo tudi, da se ljudje o članstvu v Natu izrečejo na referendumu. Po prepričanju Lipuščka ta namreč že zdavnaj ni več obrambna organizacija. A Lipušček zatrjuje, da ostajajo realisti. Tako meni, da bi se Slovenija morala bolj zavzemati za to, da je Nato resnično obrambna organizacija, mirovnik, in ne, da se spreminja v "orodje ohranjanja ameriške svetovne hegemonije, ki ni več v interesu državljanov evropskih držav".

Nosilec liste je Uroš Lipušček

Uroš Lipušček se je rodil v Idriji 5. oktobra 1947, kjer je končal gimnazijo. Študij je nadaljeval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (današnja Fakulteta za družbene vede – FDV) in se leta 1970 zaposlil na RTV Slovenija, kjer se je kot komentator specializiral za države v razvoju, neuvrščenost in protikolonialno politiko Bližnjega vzhoda. Magistriral je na FDV-ju s temo Politični islam, doktoriral pa leta 2003 s temo Vprašanje slovenske državnosti v luči zunanje politike ZDA (1914-1920).

Med drugim je bil tudi dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka, do leta 2002 je bil odgovorni urednik informativnega programa TV Slovenija. Poročal je tudi s številnih konferenc neuvrščenega gibanja po svetu in jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita spremljal po Indiji, Bangladešu, Nepalu, Siriji, Turčiji, Alžiriji, Šri Lanki in Kubi. Posnel je tudi številne reportaže iz številnih afriških in azijskih držav. Je tudi velik strokovnjak za islam, po iranski revoluciji je tako večkrat potoval v Iran in poročal od tam. Po upokojitvi pa sta s partnerko Meto Lokar več let živela na Kitajskem, kjer je bila ona lektorica za slovenščino.

Lipušček je odličen poznavalec mednarodnega dogajanja. Ostaja aktiven državljan, kritičen do dogajanj, ki ogrožajo življenja ljudi in mir na svetu. Zanima ga geopolitika in ni mu vseeno, kam gre Evropska unija. Tudi to sodi med razloge, da se podaja na volitve za Evropski parlament, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost ob predstavitvi liste.

Kdo vse kandidira?

Za Urošem Lipuščkom se bodo na kandidatni listi zvrstili strokovnjakinja za področje zdravstvenega varstva Doroteja Novak Gosarič, nekdanji župan občine Lendava in po umiku Karla Erjavca s čela DeSUS-a leta 2021 tudi začasni vodja stranke Anton Balažek, podžupanja občine Velenje Darinka Mravljak, nekdanji novinar RTV Slovenija Drago Bulc, igralka in pesnica Saša Pavček, arhitekt Stojan Lipolt, svetovalka na ministrstvu za zdravje in podpredsednica Dobre države Natalija Tripković ter ekonomist Bogomir Kovač.

Bo DeSUS-u in Dobri državi uspelo osvojiti stolček?

V obeh strankah sicer pričakujejo, da jim bo skupen nastop na evropskih volitvah prinesel vsaj en poslanski sedež v Evropskem parlamentu. A kot je ob predstavitvi liste dejal Lipušček, svojih možnosti niso preverjali z internimi anketami. "A vsi, ki se spuščajo v volitve, gredo, da zmagajo, ne da izgubijo. To pomeni, da smo glede na zelo dobro strokovno ekipo in izkušnje kandidatov prepričani, da se bo to tudi odrazilo na volitvah," je sklenil.

Raziskava javnega mnenja, ki jo je v marcu za časopis Delo izvedla Mediana, kaže, da bo stranka SDS tudi na tokratnih evrovolitvah gladko zmagala in tokrat osvojila kar štiri poslanske mandate. Preostalih pet stolčkov bi si glede na rezultate omenjene ankete razdelili Svoboda, SD, NSi in Levica, pri čemer bi Svoboda dobila dva, ostali pa po enega.

Medtem ko se Dobra država še ni uspela prebiti v evroparlament, je to DeSUS-u uspelo leta 2014 z Ivom Vajglom, ki je bil takrat izvoljen v svoj drugi mandat evroposlanca (prvi mandat je osvojil na listi stranke Zares). Lahko DeSUS in Dobra država s skupno listo premešata karte?