Stranka SD od vstopa Slovenije v EU še ni ostala brez evroposlanca ali evroposlanke. Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji leta 2004 je, takrat še na Združeni listi socialnih demokratov, s pomočjo preferenčnih glasov z zadnjega mesta na listi v Bruselj odšel Borut Pahor. Leta 2009 sta bila izvoljena Zoran Thaler in Tanja Fajon, a je Thaler sredi mandata zaradi vpletenosti v korupcijsko afero odstopil, nadomestila pa ga je Mojca Kleva Kekuš. Afera je terjala svoj davek na volitvah leta 2014, ko je SD znova dobil le eno evroposlanko, Tanjo Fajon. Fajon je bila leta 2019 izvoljena še v tretje, a je po parlamentarnih volitvah aprila 2022 zaradi nezdružljivosti funkcij odstopila kot evroposlanka in v aktualni vladi prevzela vodenje zunanjega ministrstva. V Bruslju jo je nadomestil Matjaž Nemec, ki je bil na zadnjih evropskih volitvah 2019 na SD-jevi listi na drugem mestu, a se v EU parlament ni prebil. To je s pomočjo preferenčnih glasov uspelo Milano Brglezu, ki je le leto pred tem zapustil SMC in se pridružil socialdemokratom.

Kdo kandidira na listi SD-ja?

Prvi in zadnji na tokratni listi SD-ja sta aktualna evropska poslanca. Nosilec liste je Matjaž Nemec, na devetem mestu pa je Milan Brglez, ki je na aprilskem kongresu SD-ja kandidiral za predsednika stranke, a ga je le za deset glasov premagal gospodarski minister Matjaž Han.

Na drugem mestu na listi je nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, na tretjem mestu pa minister za kohezijo Aleksander Jevšek. Četrta na listi je nekdanja mladinska delegatka pri OZN-u, sicer pa predstavnica Mladega foruma Lucija Karnelutti, sledijo državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, podžupanja Velenja Aleksandra Vasiljević, član predsedstva SD-ja Primož Brvar ter na osmem mestu mednarodna sekretarka stranke in svetovalka ministrice za zunanje zadeve Neva Grašič.

Trikratne evropske poslanke Tanje Fajon, kljub ugibanjem, da bi se na njej lahko pojavila, na listi ni. Fajon se je namreč po aferi z nakupom sodne stavbe odločila, da na kongresu stranke ne bo več kandidirala za predsednico, a se prav tako ni odločila za kandidaturo na evropskih volitvah. Kot je pojasnila, se ji vnovična kandidatura kot zunanji ministrici ni zdela "primerna". "Kot ministrica za zunanje in evropske zadeve imam odprtih res veliko projektov, želim si to delo opravljati," je dejala ob robu aprilskega zasedanja zunanjih ministrov v Luxembourgu.

Program in vizija Evrope: Solidarno, zeleno, inovativno in varno

Stranka SD je programskim izhodiščem za evropske volitve namenila tudi dobršen del aprilskega volilnega kongresa, na katerem je sicer zamenjala predsednika in izvolila nove člane ključnih organov stranke. V popoldanskem delu so člani stranke predstavili prioritete volilnega programa pred junijskimi volitvami.

V prvem sklopu je solidarna Evropa, saj so v SD-ju prepričani, da Evropa potrebuje odločen, solidaren odziv na draginjo ter skrb za socialno najranljivejše. Med ukrepi predvidevajo uvedbo davka na izredne dobičke korporacij, spremembo pravil o DDV za zmanjšanje cen ključnih prehranskih izdelkov, programe gradnje javnih najemnih stanovanj, regulatorno vlogo EU-ja za zaščito delavskih pravic ter regulacijo delovanja spletnih platform, kot sta Uber in AirBnb.

Drugi sklop predstavlja zeleno Evropo, znotraj katerega se zavzemajo za socialno pravičen zeleni dogovor. Izpostavljajo odpravo energetske revščine, vlaganje v obnovljive vire in dosego dogovora o uporabi jedrske energije kot prehodnega vira za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Krepiti je treba tudi vlaganja v trajnostno mobilnost, s poudarkom na širitvi evropskega omrežja hitrih vlakov, so prepričani.

Tretji sklop je namenjen inovativnosti. V SD-ju poudarjajo, da je treba vlagati v raziskave, inovacije in nove tehnologije za razvoj gospodarstva. Prepričani so, da je znanstvene institucije potrebno tesneje povezati z gospodarstvom in vzpostaviti pogoje za razvoj inovativnih zagonskih podjetij v EU.

Četrti sklop pa predstavlja varnost. V SD-ju menijo, da je treba poskrbeti za varne ulice in trge ter mirno reševanje sporov. Razmere v svetu, kot so podnebna kriza in mednarodni konflikti, zahtevajo, da EU varnost ljudi postavi med svoje prioritete, zato je potrebno okrepiti skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo poudarila politiko miru in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Pomembno je tudi ustrezno urejanje migracijskih in azilnih politik, dodajajo.

V SD-ju med drugim še poudarjajo, da so EU v minulih letih močno prizadele krize, na katere ni imela pravih, predvsem pa skupnih odgovorov. A so prepričani, da bo Evropa samo z močno skupno politiko v sodobnem svetu omogočila tudi močno Slovenijo, ki ima pred seboj številne izzive, ki jih ne more rešiti sama. Izzivi časa zato terjajo politiko močne Evrope, ki bo omogočila solidarno, demokratično, trajnostno in gospodarsko uspešno družbo, so izpostavili v razpravi pred evropskimi volitvami na aprilskem volilnem kongresu.