Kot so zapisali na spletni strani, je festival nastal kot nadgradnja letnega pregleda slovenskih etnografskih filmov, ki ga je pred leti pripravljal Slovenski etnografski muzej. Po razširitvi koncepta leta 2007 se je čas trajanja festivala z enega podaljšal na pet dni. Oblikovale so se naslednje sekcije: vizualna etnografija, študentski film, redni program in posebni program. Za redni program izbere selekcijska komisija okoli 30 filmov. Festival je netekmovalnega značaja.

V okviru DEF-a Slovensko etnološko društvo vsako leto podeljuje plaketo Nika Kureta za zasluge pri razvoju etnografskega filma v Sloveniji. Dosedanji nagrajenci so Allison Jablonko, Asen Balikci, Andrej O. Župančič, Boris Kuhar in Herta Maurer Lausegger.

Vodja projekta in dolgoletni spiritus agens slovenskega etnografskega filma Naško Križnar je povedal, da je na letošnji razpis prispelo 99 filmov z vsega sveta, izbrali so jih 38, od tega 14 študentskih. Letošnji festival s svojim izborom odgovarja na vprašanje, kaj vse je danes etnografski film. Odgovor je podan v sestavi programskih sklopov štirih festivalskih dni.

Prvi sklop (študentski film), ki bo na sporedu v torek, razkriva, kakšna je raven izobraževanja na področju vizualne etnografije doma in v svetu. Drugi programski sklop, ki bo na sporedu v sredo, prinaša filme observacijskega značaja, pri katerih prevladuje vloga kamere nad drugimi filmskimi sestavinami. Tretji programski sklop bodo v četrtek sestavljali pretežno filmi z glasbeno tematiko. Četrti programski sklop, na sporedu bo v petek, je sestavljen iz dokumentarnih filmov, ki obravnavajo relevantno etnološko/antropološko tematiko (oziroma kulturnopolitično problematiko sodobnega sveta). Taki filmi v zadnjem času močno prevladujejo na vseh festivalih etnografskega filma, saj je tematika zelo pogost motiv angažiranih dokumentarcev.

Tematske sklope bodo ob posameznem filmu vodili priznani eksperti za tematiko, ki jo film obravnava. Tako bo film Izobčeni/Apash, outsiders, ki obravnava kulturna vprašanja perujskih amazonskih Indijancev, moderirala Mojca Terčelj, film Jajca za prihodnost/ Eggs for later, ki tematizira sodobne težave rodnosti, Irena Rožman, film Divji spomin/Savage memory, ki odpira vprašanja nasledstva Bronislawa Malinowskega, pa Borut Telban. Posamezni sklopi so na programu vsak festivalski dan ob 18.00.

Uvodni film festivala, ki ga bodo predvajali takoj po slovesnem odprtju v ponedeljek, je belgijski Skupni računi/Common charges avtoric Anne Schiltz in Charlotte Grégoire, izjemno delo v slogu observacijskega realizma.

Tudi TV Slovenija hrani v svojem bogatem arhivu veliko zbirko filmov s to tematiko, saj je tako širšemu krogu gledalcev predstavljala in odkrivala narodovo kulturno dediščino, vrednote in izročilo. Križnar je omenil serije: Slovenski ljudski plesi, Obrti na Slovenskem, Regionalna arhitektura in druge. Poudaril je, da ima slovenska televizija največ zaslug za spremljanje pustnih šeg od samega začetka dalje; velikega filma na to temo sicer nimamo, so pa vsakoletne številne TV-novice z vsega slovenskega ozemlja pripomogle k ohranjanju teh običajev.

Eden izmed začetnikov televizije in tudi prejemnik plakete dr. Nika Kureta Boris Kuhar je prav na samem začetku slovenske televizije, leta 1958, posnel prvi slovenski etnografski film Borovo gostuvanje, ki prikazuje ta ljudski običaj iz Prekmurja.

Oglejte si nekaj odlomkov iz slovenskih etnografskih filmov, ki smo jih izbrskali iz hišnega arhiva.

Gorjuške čedre, 1966
Etnološkemu izročilu se je v sodelovanju z Marijo Makarovič veliko posvečal tudi Marjan Frankovič, avtor odličnih dokumentarnih oddaj in serij.

Pisani svet: Uroki, 1986
V izobraževalnem, dokumentarnem in uredništvu razvedrilnih oddaj so nastajale serije: Živa dediščina, Stare krčme, Pod slovensko lipo, pozneje še Čez tri gore, Naša srečanja, Vsakdanjik in praznik in druge. V zadnjem času je filmov z etnološko tematiko nekoliko manj, še vedno pa nastajajo v okviru Izobraževalnega ali Dokumentarnega uredništva, pa tudi informativne oddaje vselej spremljajo prireditve in dogodke, ki oživljajo včasih že pozabljeno dediščino.

Dr. Andrej O. Župančič, 1974
V kratkih mozaičnih oddajah Kalejdoskop je televizijski novinar Drago Kocjančič prav tako predstavil zanimive etnološke tematike, prispevke o folklornih prireditvah, zbiralcih narodnega blaga, še posebej so dragoceni tisti, ki predstavljajo izumirajoče obrti.

Otroška maškarada na Gospodarskem razstavišču, 1963
Sredi šestdesetih je na svojih strokovnih popotovanjih po Afriki s kamero dokumentiral življenje, običaje različnih afriških ljudstev in plemen skoraj po vsej celini; tako je nastalo 20 filmov, ki so jih gledalci spremljali v ciklusu S kamero po svetu.

S kamero po svetu: Kamerun, 1970
Znani slovenski zdravnik in antropolog Andrej O. Župančič je sredi sedemdesetih v Venezueli preučeval življenje plemen v pragozdovih ob zgornjem toku reke Orinoko in posnel ciklus filmov Iz tropskega deževnega gozda.

Borovo gostuvanje, 1958
Kot urednik Pionirskega tednika je spodbujal mlade, da so odkrivali in s kamero spremljali slovenske šege in navade; snemal je pustovanja, jurjevanje, kresovanja, štehvanje, običaje ob kmečkih opravilih, praznovanjih, obrti, celo ljudsko vraževerje ...