Borut Pahor je opravljal skoraj vse politične funkcije, saj je bil tako predsednik DZ-ja kot predsednik vlade. Foto: BoBo
Borut Pahor je opravljal skoraj vse politične funkcije, saj je bil tako predsednik DZ-ja kot predsednik vlade. Foto: BoBo
Borut Pahor je bil jeseni 2008 imenovan za mandatarja nove vlade. Foto: EPA
Borut Pahor je bil v mandatu 2000-2004 predsednik državnega zbora.

Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni kot edini otrok očeta Franka, po poklicu učitelja, in matere Ivice, šivilje v novogoriški tekstilni tovarni Ideal. Mladost je preživel v Šempetru pri Novi Gorici. Svoje prve korake v politične vode je naredil na novogoriški gimnaziji, kjer je sodeloval v vodstvu gimnazijske Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in je postal tudi potencialni kandidat za člana Zveze komunistov Slovenije (ZKS).

Z delovanjem v ZSMS-ju je nadaljeval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), kamor se je vpisal leta 1982. V tretjem in četrtem letniku je vodil fakultetni ZSMS, pozneje pa je tudi vstopil v ZKS. V šolskem letu 1986/87 je kandidiral v predsedstvo Univerzitetne konference ZSMS-ja, vendar je bila njegova kandidatura neuspešna.

Perspektivni bodoči profesor
Leta 1987 je diplomiral s temo Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja, za kar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zoretovo nagrado. Njegov mentor pri diplomski nalogi je bil zdajšnji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je v Pahorju bolj kot politika videl bodočega univerzitetnega profesorja najvišjega ranga, ker je veljal za odličnega govorca.

Med študijem se je preživljal tudi kot maneken, vendar je najvišjo nagrado na modnem področju prejel precej pozneje, 27. novembra 1998, ko so mu podelili strokovnega viktorja za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost v letu 1997.

Najmlajši član CK-ja ZKS-a
Pahor je po diplomi dobil pripravništvo v centralnem komiteju ZKS-a in nato postal njegov strokovni sodelavec. Leta 1989 je prevzel vodenje novonastale skupine mlajših komunistov, predhodnice Demokratičnega foruma, podmladka ZKS-a. S 26 leti je tudi postal najmlajši član CK-ja ZKS-a in član njegovega predsedstva. Kot delegat CK-ja ZKS-a je sodeloval na zadnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je slovenska delegacija predčasno zapustila.

Na prvih demokratičnih volitvah 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora republiške skupščine na listi stranke prenovljenih komunistov oziroma ZKS-SDP (Stranka demokratične prenove). Stranka se je 1993 preimenovala v Združeno listo Socialnih demokratov, Pahor pa je ostal njen državnozborski poslanec vse do leta 2004. Med letoma 1996 in 1997 je bil podpredsednik državnega zbora (DZ), v mandatu 2000-2004 pa tudi predsednik DZ-ja.

Ob opravljanju funkcije poslanca je postal eden najpomembnejših članov svoje stranke. Že leta 1993 je postal podpredsednik stranke. Po slabem izidu ZLSD-ja na volitvah 1996 (z devetimi odstotki glasov je bil šele na petem mestu) je bil na 3. kongresu ZLSD-ja leta 1997 izvoljen za njenega predsednika. Pod njegovim vodstvom se je stranka 2005. leta znova preimenovala, tokrat v Socialne demokrate (SD). Strankarski predsednik je ostal vse do letošnjega junija, ko ga je na čelu stranke po tesnem izidu glasovanja zamenjal Igor Lukšič.

Evroposlanec, ki je zmagal na volitvah 2008
Borut Pahor je na prvih slovenskih evropskih volitvah leta 2004 postal eden izmed sedmerice slovenskih evropskih poslancev. Funkcijo poslanca evropskega parlamenta je nameraval prekiniti leta 2007, saj je želel kandidirati za predsednika republike in je tudi veljal za najresnejšega kandidata. Na prigovarjanje svoje stranke, da naj raje vodi SD do volilne zmage na državnozborskih volitvah 2008, se je odrekel kandidaturi.

SD je leta 2008 res zmagal na volitvah, Borut Pahor pa je postal predsednik vlade. Toda njegova vlada velja za verjetno najmanj uspešno v slovenski parlamentarni zgodovini, saj so bile po padcu vlade 2011 prve predčasne volitve v DZ. Na teh pa je bil Pahor znova izvoljen za poslanca SD-ja.