Prva svetovna vojna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 17 glasov Ocenite to novico!
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški (1830–1916), dolgoletni avstrijski cesar in ogrski kralj. Foto: Wikipedia
Cesar Karel I.
Karel I. Habsburško-Lotarinški (1887–1922), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj. Foto: Rok Omahen
Zapis v Jurkovičevem dnevniku. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Vojni dnevnik. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
VIDEO
Vojni dnevnik Filipa Jurk...
VIDEO
V fokusu: Slovenci pod Ha...

Dodaj v

Vojni dnevnik: Bliskovito se je razširila novica, da je cesar Franc Jožef umrl

Izsek iz dnevnika vojaka 1. svetovne vojne: "Pa zbogom, junaki."
30. december 2017 ob 10:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Cesar Franc Jožef je ob petnajst čez devet zvečer umrl. Čustva so različna. Med vojaštvom eni pričakujejo sedaj konec vojske, drugi govorijo, da bo še sedaj dalje trajala vojska."

Na MMC-ju smo pridobili in pripravili za knjižno izdajo vojni dnevnik slovenskega vojaka Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone, inženirja, ki je poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte. V treh letih vojskovanja v prvi svetovni vojni ga je dolžnost vodila na vse tri fronte, ves čas pa je vestno pisal, kaj se mu dogaja.

Njegovo pot lahko spremljate na interaktivnem zemljevidu, v izsekih iz dnevnika jo bomo objavili tudi s prispevki na MMC-ju.
- 1. del: Ločila sva se z veliko bridkostjo v srcu
- 2. del: Dnevno se pričakuje vojno napoved
- 3. del: Prenašali bomo nesrečo, samo da ostanemo na svoji zemlji
-
4. del: Kosci bomb so podobni ostri žagi
- 5. del: Strašni napad na nož
- 6. del: Bradati možje so jokali kakor majhni otroci
- 7. del: Ne slišiš več žalovanja svojih najdražjih

- 8. del: Huda omotica napada, jesti ne morejo
- 9. del: Krompir v oblicah brez soli, kruha pa nič že tri dni

- 10. del: Tisoči so to nesramno lahkoživost plačali s svojim življenjem
-
11. del: Bodite srečnejše, kakor smo mi "kulturni in civilizirani" ljudje
-
12. del: Mrzli veter brije, kakor bi kožo vlekel z obraza

Knjižna izdaja dnevnika je na prodaj na spletni strani ZKP RTV Slovenija.


22. november 1916
Danes ob deveti uri se je tukaj bliskovito razširila novica, da je cesar Franc Jožef ob petnajst čez devet zvečer umrl. Čustva so različna. Med vojaštvom eni pričakujejo sedaj konec vojske, drugi govorijo, da bo še sedaj dalje trajala vojska. Samo naši Muslimani zelo žalujejo, ker stari cesar je bil zanje polbog.

Danes so nas obiskali trije ruski zrakoplovi in so prišli od Mielnica nad železniško postajo Szkurat, kjer smo mi delali na postaji. Jaz svoje ljudi z močnim žvižgom iz piščalke opozorim na nevarnost in ni pretekla minuta, je bilo vse moštvo že skrito. Naše topništvo je močno obstreljevalo ruske zrakoplove, vendar so vrgli na nas šest bomb, od teh so tri eksplodirale in tri so padle na močvirna tla ter tam obležale. Škode ni bilo, ker so se morali zrakoplovi hitro vrniti, in smo opazili, da je bil eden poškodovan in se je začel spuščati nižje v smeri Mielnica, tam pa se navpično skoraj spustil na tla.

Danes popoldne ob 2h je imel 49. pehotni polk prisego novemu cesarju Karlu in prisegali so samo avstrijski vojaki. Ogrski vojaki bodo imeli pozneje prisego. Kaj pa to pomeni? Nocoj mi sporoči Mattoni, da ima naše vojaštvo 25. novembra ob pol 12h uri prisego. Meni pa je prinesel tozadevno tiskovino za izpolniti ter moramo vsi gažisti, razen Madžarov, jutri pri 4. Inf. Tru. Div. položiti pismeno zaobljubo.

Porcija kruha se nam je znižala za 200 gramov na dan in dobimo od jutri naprej samo 500 gramov kruha na moža. Od jutri naprej dobimo tudi samo 750 gramov krompirja na teden na moža. Svet je tukaj zelo pust, pri Szkuratu je ogromno močvirje, lesa malo in vas ima okoli 20 hiš, zelo revnih in majhnih, nikjer pravega polja, pač pa dovolj paše poleti. Tudi vas Miryn je majhna in raztresena po hosti, sicer so sedaj te uboge hišice skoraj vse porušene. Edino okrog Mielnice je svet prijaznejši in so tudi lepa polja ter zelo rodovitna. Zemlja je črno in mastno peščena, okoli 50 cm debela plast in pod to plastjo je kreda Kaulin (čista bela glina, sedimentna kamnina). To belo kredo rabijo domačini za beljenje hiš, vojaki pa namesto mila za pranje perila. Perilo postane posebno lepo belo, ampak vojaki trdijo, da je po tem pranju perilo hitro uničeno, da razpada platno. Tudi moj sluga je meni pral s tem Kaulinom moje perilo ter je bilo lepo belo, koliko bodo res se hitreje srajce raztrgale, danes še ne vem. Mielnica je velika vas z lepo in veliko cerkvijo, stoječo na majhnem holmcu, in hiše so lepe, prostorne in pričajo o blagostanju prebivalcev. Danes je vas prazna in bo gotovo tudi izginila s površja, ker so ravno v tem odseku zmerom najbolj srditi boji, namreč za ugodno pozicijo, ki jo po legi zavzema ta vas.

29. november 1916
Ker so Rusi sedaj dva dni ljuto napadali s topništvom naše tukajšnje postojanke, mora nocoj iti od nas 60 mož pomagat ponoči popravljat strelskih jarkov in žičnega omrežja. Popoldne ob štirih se je med našim in ruskim topništvom razvil ljut dvoboj, da nismo nikjer varni, ker na vse strani leté granate. Ena težka granata je zadela naš podzemeljski »Ubichkation« (prebivališče) in ga porušila. K sreči je bil prazen, ker je bilo moštvo na delu v Szkuratu, in to je bil prostor za samo 40 mož.

30. november 1916
Včeraj je že moral narednik Žnuderl hoditi iskat krme za konje v Stebli in jo je snoči pripeljal z dvema vozovoma, malo suhega in počrnelega od mraza, za ubogo našo živino, ker nam že sedaj primanjkuje krme. Pri tukajšnjem Prov. Amt No. 4 (urad za živež št. 4) se za konje krme ne dobi, ker so imele vse čete tukaj v lastnem krogu poskrbeti za zadostno količino sena. V preteklem tednu je poginilo pri tem divizijonu vsled lakote in trpinčenja 36 konj.

Naš nesrečni in pijani Mattoni je še tisto seno razdjal drugim, kolikor smo ga iz Doroguska pripeljali, in ni dovolj, da je tam dve tretjini sena dal pijonirjem, ki so poleti v senci ležali, medtem ko so se naši Bosanci trudili pri košnji in sušenju sena, in tisto krasno krmo ... sedaj pa naj tako smrdeče robidovje uboga žival jé – in še tega mora stradati. To so grobokopi naše države, je nemogoče, da pridemo po taki poti do zaželjene zmage. To nas mora pripeljati v propast, samo popoln idiot mora še verjeti v zmago. Res je bilo naše narodno premoženje veliko, ali kjer se samo uničuje – in to na vse najpodlejše načine – in nič ne pridela človeških dobrin, mora prej ali slej nastopiti popoln polom – in ta nas pričakuje.

Nadaljevanje sledi ...

Če bi zanimiv dnevnik slovenskega vojaka z vseh treh front velike vojne radi prebrali v celoti, ga lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
Hladilnik
# 30.12.2017 ob 12:04
mržnja do Židov je sicer razumljiva glede na opise v knjigi, ampak po drugi strani roko na srce najbrž tudi posledica takratne klime in izobrazbe pisočega, za kar seveda ni bil sam kriv. Določba, da se Židje lahko ukvarjajo samo s trgovskimi in posojilnimi posli ni zrasla iz želje Židov, temveč jim je bila vsiljena par stoletij nazaj od "avtohtonih" narodov v Evropi... skozi čas so se torej specializirali samo na to, v oči so pa bodli seveda le najuspešnejši... pozoren bralec pa je zaznal tudi drugo plat - tudi vsi Židje niso bili bogati in uspešni, nekaj zapisov v knjigi opisuje tudi njihovo bedo...
Highland
# 30.12.2017 ob 14:55
Svyatoslav daj ze enkrat nehat s temi "brati Rusi". Ce imas ti tam kake brate tam gor je tvoj "problem". Rusi bi ravno tako podjarmili marsikoga, tako kot so tudi poceli v preteklosti pred in po obema vojnama. Ali bos zanikal Ruski Imperij? Zanikal Varsavski Pakt? Jim morda Čehi, Slovaki, Poljaki, itd niso slovanski bratje kot "mi"?!? Bratje my ass! Kaj pa CCCP?!? Se pomnite "tovaris" Svyatoslav?!
DrKult
# 30.12.2017 ob 11:15
Zelo dober prispevek. Hvala A. S.
politik kritik
# 30.12.2017 ob 11:04
Zanimiv je zadnji odstavek. Skratka tako kot nekoč, tako je danes....
foxhunt
# 30.12.2017 ob 11:31
To knjigo bi moral prebrati vsak. Sem jo pred kratkim prebral. Zelo dober prispevek in oris I. svetovne vojne. Nikoli si noben ne bi vec zelel vojne ali revolucije.
Sedaj so mi bolj jasni razlogi za izid vojne. Zenskarjenje in pijancevanje avstro-orgskih castnikov in podcastnikov in enormna korupcija v vojski ter lacni in sestradani vojaki s tem ne mores zmagat vojne, ki si jo napovedal. Sedaj pa tudi razumem zakaj mrznja do Zidov.
politik kritik
# 30.12.2017 ob 11:05
Zanimiv je sicer tudi rtv, ki je lani zamudil 100. obletnico smrti Franca Jožefa. So objavili novico šele potem čez nekaj dni, pa potem danes itd.
politik kritik
# 30.12.2017 ob 12:32
Glede korupcije in nesposobnosti Avstrijske vojske, to vsekakor verjemem. Verjamem pa tudi mojemu pradedu, ki se je boril na Soški fronti pod Avstrijo in je po koncu 1. vojne služil še v stari Jugoslovanski vojski. Vedno je pravil, da je bila Jugoslovanska vojska ena velika katastrofa proti Avstrijski (živina v jugo vojski brez hrane, v hlevih je stala do kolen v gnoju, razcapane in umazane uniforme vojakov, vsi zaraščeni, uši in bolhe vsepovsod itd.).

Skratka pri vsej naši veleslovenski pameti smo šli potemtakem iz slabega še na slabše. Temu v prid govori tudi slavni podatek, da smo do leta 1918 še nekako bili gospodarsko poravnani z Avstrijskimi deželami. Leta 1991, pa smo dosegali samo še 30 % razvoja, pri čemer je treba upoštevati da smo bili mi najrazvitejša jugo dežela (kaj je bilo potem šele drugje?).
Lupo
# 30.12.2017 ob 22:27
Bog obvaruj, Bog ohrani nam Cesarja, Avstrijo!
Simon_Marini
# 06.01.2018 ob 09:33
Manos: ohranili smo svojo slovensko identiteto? Težko verjamem, če se slovenščine sramujemo in z veseljem govorimo balkanščino.
johan1
# 01.01.2018 ob 12:35
Meni je pa nelogično da človeka ki povrzoči smrt 15 milijonov v glavnem nedolžnih ljudi malikujejo. V bistvi je pa najtežji vojni zločinec te vojne!
el CARTEL
# 30.12.2017 ob 13:41
politik kritik @ sej sedaj si pod bruseljskim cesarjem, ni potrebe več jokati.
Manos de Piedra
# 30.12.2017 ob 13:43
@politik kritik:
" Skratka pri vsej naši veleslovenski pameti smo šli potemtakem iz slabega še na slabše. Temu v prid govori tudi slavni podatek, da smo do leta 1918 še nekako bili gospodarsko poravnani z Avstrijskimi deželami. Leta 1991, pa smo dosegali samo še 30 % razvoja, pri čemer je treba upoštevati da smo bili mi najrazvitejša jugo dežela (kaj je bilo potem šele drugje?)."

Koga briga gospodarstvo. Poglej si Avstrijo danes, ki so jo preplavili imigranti, med mladimi pa prevladujejo liberalne vrednote. Enako velja za preostalo zahodno Evropo, ki jo nekateri idealizirate. Njihovo kratkoročno ekonomsko blagostanje je na račun tega, da bodo izumrli kot narodi. Mi smo prek Jugoslavije ohranili svoj rod in svojo slovansko identiteto. Na dolgi rok nam bo to prineslo več, kot Avstrijcem njihovo gospodarstvo.
svyatoslav
# 30.12.2017 ob 12:18
Dnevnik opisuje Ruse kot sovražni narod, cesarja in AO monarhijo, ki je imela slovenski narod pod okupacijo pa opisuje v lepi luči. Narobe svet.
TV in RA arhiv
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Izbor