Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik
Brez velikega hrupa se je Škoda Superb pripeljala na naše ceste in v naša življenja. Tam na začetku novega tisočletja se je rodila kot darilo koncerna Volkswagen kitajskemu čudaštvu, ki je zahtevalo daljšega Passata; ko so pozneje to azijsko prodajno uspešnico komercializirali še v Evropi – kot škodo z zgodovinskim imenom – je najprej šlo le za avtomobilsko posebnost, tako zaradi izvora kot zaradi obilice prostora. Druga generacija je dozorela, s tretjo iz leta 2015 pa so načrtovalci pri Škodi jasno pokazali, da z avtomobilom mislijo še kako resno. Maja letos je prišla osvežitev – le še razlog več, da smo jo peljali na sprehod.
Neambiciozno in neagresivno oglaševana Škoda Superb je postala admiralska ladja češke tovarne. Elegantna, celo mogočna, po novem tudi tehnično dovršena in predvsem zelo solidno izdelana. Če ne eksotični materiali, ji prestiž dodaja prostor. Prostor, ki ga avtomobilska industrija zanemarja ali pa ga bogato odmerja le za surfe, palice za golf, smuči in podobno, na kolena pa popolnoma pozablja. Na kolena odraslih ljudi, ki sedijo na zadnji klopi, recimo. Ne pozablja pa Superb. Užitek se je peljati spredaj, zadaj, celo v prtljažniku, če ste mogoče pod vplivom katere izmed filmskih uspešnic. Kljub vsemu temu prostoru pa v prenovljenem superbu nikoli nimate občutka, da se peljete z javnim prevozom. S celotnim naborom asistenčnih sistemov, z novimi svetili led ter s sladkorčki, kot je aktivni tempomat, je vozilo več kot vredno pozornosti vseh tistih, ki še niso obupali nad klasičnimi limuzinami.
DSG v takem avtu je nekaj samoumevnega in zdi se, da je z vsakim letom, z vsakim novim avtomobilom menjalnik le še boljši! Pri agregatih so Čehi le nekoliko drznejši kot bogaboječi Nemci. Brez slabe vesti so vgradili dvolitrskega dizla. Na voljo je sicer tudi manjši, 1,6-litrski dizelski agregat, toda večji brat ali 110 oz. 140-kilovatni je prava izbira za vozilo, ki v snežno beli deluje več kot elegantno. Z izbiranjem dinamike vožnje, ki je sicer ne glede na izbrano mapo vedno udobna in nikoli histerična, ter z natančnim vodenjem in vzorno zvočno zatesnitvijo Škoda Superb kot ena zadnjih stoji na braniku klasičnih limuzin. SUV-ji in križanci napadajo grajska vrata, toda dokler je na straži Superb, bodo odbiti enako junaško, kot so bili odbiti zlikovci v legendarni reklami za Jelovico.
Zdaj se spoznavamo z novim Peugeotovim modelom 208. Prvi vtisi so dobri, malce nas še vedno moti nizka namestitev volana, ki so jo konstruktorji prenesli tudi v najnovejšo generacijo. Kakorkoli, v naslednjih mesecih prihaja še novi električni model e-208. Peugeotova mednarodna oglaševalska kampanja Move to Electric se je pred dnevi začela, ambasador pa je teniški zvezdnik Novak Djoković. Da boste vedeli, zakaj bo na rokavu svoje majice poslej nosil našitek »Electric«.
Pri Fiatu začenjajo z elektrifikacijo znamke s predstavitvijo dveh hibridnih različic, in sicer modelov 500 in panda v posebni seriji Hybrid Launch Edition. Bencinski pogonski sklop združuje nov litrski 51 kilovatni trivaljnik z 12 voltnim generatorjem in litij-ionsko baterijo. Sistem zajema in shranjuje energijo, ki nastaja ob zaviranju in pojemkih in omogoča, da se motor lahko tudi izklopi. Hibridna modela 500 in panda sta znanilca elektrifikacije, ki se bo nadaljevala z začetkom proizvodnje novega modela 500 v Torinu, ki bo sto odstotno električen.
Mednarodna avtomobilistična zveza FIA in avtomobilski klubi, med njimi tudi AMZS s kampanjo Moj avto – moji podatki izpostavljajo pomen varstva osebnih podatkov, ki jih sodobni avtomobili brez vednosti in soglasja lastnikov oziroma voznikov zbirajo in posredujejo izdelovalcem. Tehnologija omogoča, da so avtomobili varnejši, učinkovitejši in okolju bolj prijazni, a izdelovalci avtomobilov hkrati dosledno spremljajo in beležijo podatke različnih znamk avtomobilov in jih hranijo v elektronskem spominu svojih računalniških sistemov. Na ta način lahko pridobijo podatke, ki posegajo v področje zasebnosti. Zato bi zakonodaja morala omogočati, da bi lastnik avtomobila postal tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi sam odločal o tem, kdo in kako bi lahko podatke uporabljal.
Andrej Brglez izpostavlja, da je Sejem potrošniške elektronike v Las Vegasu potrdil, da bodo sodobni avtomobili vedno bolj digitalizirani. Tak je interes avtomobilske industrije, ki poskuša vstopiti skozi vrata avtomobila predvsem pod krinko večje varnosti, potem pa bo poskušala ponuditi bolj dobičkonosne vsebine iz sveta zabave.
864 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik
Brez velikega hrupa se je Škoda Superb pripeljala na naše ceste in v naša življenja. Tam na začetku novega tisočletja se je rodila kot darilo koncerna Volkswagen kitajskemu čudaštvu, ki je zahtevalo daljšega Passata; ko so pozneje to azijsko prodajno uspešnico komercializirali še v Evropi – kot škodo z zgodovinskim imenom – je najprej šlo le za avtomobilsko posebnost, tako zaradi izvora kot zaradi obilice prostora. Druga generacija je dozorela, s tretjo iz leta 2015 pa so načrtovalci pri Škodi jasno pokazali, da z avtomobilom mislijo še kako resno. Maja letos je prišla osvežitev – le še razlog več, da smo jo peljali na sprehod.
Neambiciozno in neagresivno oglaševana Škoda Superb je postala admiralska ladja češke tovarne. Elegantna, celo mogočna, po novem tudi tehnično dovršena in predvsem zelo solidno izdelana. Če ne eksotični materiali, ji prestiž dodaja prostor. Prostor, ki ga avtomobilska industrija zanemarja ali pa ga bogato odmerja le za surfe, palice za golf, smuči in podobno, na kolena pa popolnoma pozablja. Na kolena odraslih ljudi, ki sedijo na zadnji klopi, recimo. Ne pozablja pa Superb. Užitek se je peljati spredaj, zadaj, celo v prtljažniku, če ste mogoče pod vplivom katere izmed filmskih uspešnic. Kljub vsemu temu prostoru pa v prenovljenem superbu nikoli nimate občutka, da se peljete z javnim prevozom. S celotnim naborom asistenčnih sistemov, z novimi svetili led ter s sladkorčki, kot je aktivni tempomat, je vozilo več kot vredno pozornosti vseh tistih, ki še niso obupali nad klasičnimi limuzinami.
DSG v takem avtu je nekaj samoumevnega in zdi se, da je z vsakim letom, z vsakim novim avtomobilom menjalnik le še boljši! Pri agregatih so Čehi le nekoliko drznejši kot bogaboječi Nemci. Brez slabe vesti so vgradili dvolitrskega dizla. Na voljo je sicer tudi manjši, 1,6-litrski dizelski agregat, toda večji brat ali 110 oz. 140-kilovatni je prava izbira za vozilo, ki v snežno beli deluje več kot elegantno. Z izbiranjem dinamike vožnje, ki je sicer ne glede na izbrano mapo vedno udobna in nikoli histerična, ter z natančnim vodenjem in vzorno zvočno zatesnitvijo Škoda Superb kot ena zadnjih stoji na braniku klasičnih limuzin. SUV-ji in križanci napadajo grajska vrata, toda dokler je na straži Superb, bodo odbiti enako junaško, kot so bili odbiti zlikovci v legendarni reklami za Jelovico.
Zdaj se spoznavamo z novim Peugeotovim modelom 208. Prvi vtisi so dobri, malce nas še vedno moti nizka namestitev volana, ki so jo konstruktorji prenesli tudi v najnovejšo generacijo. Kakorkoli, v naslednjih mesecih prihaja še novi električni model e-208. Peugeotova mednarodna oglaševalska kampanja Move to Electric se je pred dnevi začela, ambasador pa je teniški zvezdnik Novak Djoković. Da boste vedeli, zakaj bo na rokavu svoje majice poslej nosil našitek »Electric«.
Pri Fiatu začenjajo z elektrifikacijo znamke s predstavitvijo dveh hibridnih različic, in sicer modelov 500 in panda v posebni seriji Hybrid Launch Edition. Bencinski pogonski sklop združuje nov litrski 51 kilovatni trivaljnik z 12 voltnim generatorjem in litij-ionsko baterijo. Sistem zajema in shranjuje energijo, ki nastaja ob zaviranju in pojemkih in omogoča, da se motor lahko tudi izklopi. Hibridna modela 500 in panda sta znanilca elektrifikacije, ki se bo nadaljevala z začetkom proizvodnje novega modela 500 v Torinu, ki bo sto odstotno električen.
Mednarodna avtomobilistična zveza FIA in avtomobilski klubi, med njimi tudi AMZS s kampanjo Moj avto – moji podatki izpostavljajo pomen varstva osebnih podatkov, ki jih sodobni avtomobili brez vednosti in soglasja lastnikov oziroma voznikov zbirajo in posredujejo izdelovalcem. Tehnologija omogoča, da so avtomobili varnejši, učinkovitejši in okolju bolj prijazni, a izdelovalci avtomobilov hkrati dosledno spremljajo in beležijo podatke različnih znamk avtomobilov in jih hranijo v elektronskem spominu svojih računalniških sistemov. Na ta način lahko pridobijo podatke, ki posegajo v področje zasebnosti. Zato bi zakonodaja morala omogočati, da bi lastnik avtomobila postal tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi sam odločal o tem, kdo in kako bi lahko podatke uporabljal.
Andrej Brglez izpostavlja, da je Sejem potrošniške elektronike v Las Vegasu potrdil, da bodo sodobni avtomobili vedno bolj digitalizirani. Tak je interes avtomobilske industrije, ki poskuša vstopiti skozi vrata avtomobila predvsem pod krinko večje varnosti, potem pa bo poskušala ponuditi bolj dobičkonosne vsebine iz sveta zabave.
Zapeljali smo dva iz koncerna Volkswagen. Audi je iz modela Q3 izoblikoval kupejevski model Q3 sportback, ki je prestižen kot poč Audi mora biti. Veliko skupnega imata s Volkswagnovim passatom, a sta po drugi strani namenjena čisto drugim kupcem. Ford pa je začel v avtomobile vgrajevati tehnologijo, ki zazna oviro oziroma nevarnost za ovinkom, ki je voznik še ne vidi. Informacijo potem posreduje zadaj vozečim.
Renault captur je bil ustanovitelj razreda manjših križancev – skupaj z edinim konkurentom tedaj, Nissanovim jukom. Zdaj, ko se je pojavil v drugi generaciji, je tekmecev že čez dvajset. Peljali smo legendarnega Suzukijevega jimnya, ki z bogato opremljenostjo ni več samo specialist za vožnje po kolovozih avstrijskih lovskih revirjev. Še enkrat spomnimo, da so lutke pri preskusnih trčenjih izjemnega pomena.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih potrebno še izbojevati.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.
Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.
V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.
Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.
Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.
Neveljaven email naslov