Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik
Brez velikega hrupa se je Škoda Superb pripeljala na naše ceste in v naša življenja. Tam na začetku novega tisočletja se je rodila kot darilo koncerna Volkswagen kitajskemu čudaštvu, ki je zahtevalo daljšega Passata; ko so pozneje to azijsko prodajno uspešnico komercializirali še v Evropi – kot škodo z zgodovinskim imenom – je najprej šlo le za avtomobilsko posebnost, tako zaradi izvora kot zaradi obilice prostora. Druga generacija je dozorela, s tretjo iz leta 2015 pa so načrtovalci pri Škodi jasno pokazali, da z avtomobilom mislijo še kako resno. Maja letos je prišla osvežitev – le še razlog več, da smo jo peljali na sprehod.
Neambiciozno in neagresivno oglaševana Škoda Superb je postala admiralska ladja češke tovarne. Elegantna, celo mogočna, po novem tudi tehnično dovršena in predvsem zelo solidno izdelana. Če ne eksotični materiali, ji prestiž dodaja prostor. Prostor, ki ga avtomobilska industrija zanemarja ali pa ga bogato odmerja le za surfe, palice za golf, smuči in podobno, na kolena pa popolnoma pozablja. Na kolena odraslih ljudi, ki sedijo na zadnji klopi, recimo. Ne pozablja pa Superb. Užitek se je peljati spredaj, zadaj, celo v prtljažniku, če ste mogoče pod vplivom katere izmed filmskih uspešnic. Kljub vsemu temu prostoru pa v prenovljenem superbu nikoli nimate občutka, da se peljete z javnim prevozom. S celotnim naborom asistenčnih sistemov, z novimi svetili led ter s sladkorčki, kot je aktivni tempomat, je vozilo več kot vredno pozornosti vseh tistih, ki še niso obupali nad klasičnimi limuzinami.
DSG v takem avtu je nekaj samoumevnega in zdi se, da je z vsakim letom, z vsakim novim avtomobilom menjalnik le še boljši! Pri agregatih so Čehi le nekoliko drznejši kot bogaboječi Nemci. Brez slabe vesti so vgradili dvolitrskega dizla. Na voljo je sicer tudi manjši, 1,6-litrski dizelski agregat, toda večji brat ali 110 oz. 140-kilovatni je prava izbira za vozilo, ki v snežno beli deluje več kot elegantno. Z izbiranjem dinamike vožnje, ki je sicer ne glede na izbrano mapo vedno udobna in nikoli histerična, ter z natančnim vodenjem in vzorno zvočno zatesnitvijo Škoda Superb kot ena zadnjih stoji na braniku klasičnih limuzin. SUV-ji in križanci napadajo grajska vrata, toda dokler je na straži Superb, bodo odbiti enako junaško, kot so bili odbiti zlikovci v legendarni reklami za Jelovico.
Zdaj se spoznavamo z novim Peugeotovim modelom 208. Prvi vtisi so dobri, malce nas še vedno moti nizka namestitev volana, ki so jo konstruktorji prenesli tudi v najnovejšo generacijo. Kakorkoli, v naslednjih mesecih prihaja še novi električni model e-208. Peugeotova mednarodna oglaševalska kampanja Move to Electric se je pred dnevi začela, ambasador pa je teniški zvezdnik Novak Djoković. Da boste vedeli, zakaj bo na rokavu svoje majice poslej nosil našitek »Electric«.
Pri Fiatu začenjajo z elektrifikacijo znamke s predstavitvijo dveh hibridnih različic, in sicer modelov 500 in panda v posebni seriji Hybrid Launch Edition. Bencinski pogonski sklop združuje nov litrski 51 kilovatni trivaljnik z 12 voltnim generatorjem in litij-ionsko baterijo. Sistem zajema in shranjuje energijo, ki nastaja ob zaviranju in pojemkih in omogoča, da se motor lahko tudi izklopi. Hibridna modela 500 in panda sta znanilca elektrifikacije, ki se bo nadaljevala z začetkom proizvodnje novega modela 500 v Torinu, ki bo sto odstotno električen.
Mednarodna avtomobilistična zveza FIA in avtomobilski klubi, med njimi tudi AMZS s kampanjo Moj avto – moji podatki izpostavljajo pomen varstva osebnih podatkov, ki jih sodobni avtomobili brez vednosti in soglasja lastnikov oziroma voznikov zbirajo in posredujejo izdelovalcem. Tehnologija omogoča, da so avtomobili varnejši, učinkovitejši in okolju bolj prijazni, a izdelovalci avtomobilov hkrati dosledno spremljajo in beležijo podatke različnih znamk avtomobilov in jih hranijo v elektronskem spominu svojih računalniških sistemov. Na ta način lahko pridobijo podatke, ki posegajo v področje zasebnosti. Zato bi zakonodaja morala omogočati, da bi lastnik avtomobila postal tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi sam odločal o tem, kdo in kako bi lahko podatke uporabljal.
Andrej Brglez izpostavlja, da je Sejem potrošniške elektronike v Las Vegasu potrdil, da bodo sodobni avtomobili vedno bolj digitalizirani. Tak je interes avtomobilske industrije, ki poskuša vstopiti skozi vrata avtomobila predvsem pod krinko večje varnosti, potem pa bo poskušala ponuditi bolj dobičkonosne vsebine iz sveta zabave.
864 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik
Brez velikega hrupa se je Škoda Superb pripeljala na naše ceste in v naša življenja. Tam na začetku novega tisočletja se je rodila kot darilo koncerna Volkswagen kitajskemu čudaštvu, ki je zahtevalo daljšega Passata; ko so pozneje to azijsko prodajno uspešnico komercializirali še v Evropi – kot škodo z zgodovinskim imenom – je najprej šlo le za avtomobilsko posebnost, tako zaradi izvora kot zaradi obilice prostora. Druga generacija je dozorela, s tretjo iz leta 2015 pa so načrtovalci pri Škodi jasno pokazali, da z avtomobilom mislijo še kako resno. Maja letos je prišla osvežitev – le še razlog več, da smo jo peljali na sprehod.
Neambiciozno in neagresivno oglaševana Škoda Superb je postala admiralska ladja češke tovarne. Elegantna, celo mogočna, po novem tudi tehnično dovršena in predvsem zelo solidno izdelana. Če ne eksotični materiali, ji prestiž dodaja prostor. Prostor, ki ga avtomobilska industrija zanemarja ali pa ga bogato odmerja le za surfe, palice za golf, smuči in podobno, na kolena pa popolnoma pozablja. Na kolena odraslih ljudi, ki sedijo na zadnji klopi, recimo. Ne pozablja pa Superb. Užitek se je peljati spredaj, zadaj, celo v prtljažniku, če ste mogoče pod vplivom katere izmed filmskih uspešnic. Kljub vsemu temu prostoru pa v prenovljenem superbu nikoli nimate občutka, da se peljete z javnim prevozom. S celotnim naborom asistenčnih sistemov, z novimi svetili led ter s sladkorčki, kot je aktivni tempomat, je vozilo več kot vredno pozornosti vseh tistih, ki še niso obupali nad klasičnimi limuzinami.
DSG v takem avtu je nekaj samoumevnega in zdi se, da je z vsakim letom, z vsakim novim avtomobilom menjalnik le še boljši! Pri agregatih so Čehi le nekoliko drznejši kot bogaboječi Nemci. Brez slabe vesti so vgradili dvolitrskega dizla. Na voljo je sicer tudi manjši, 1,6-litrski dizelski agregat, toda večji brat ali 110 oz. 140-kilovatni je prava izbira za vozilo, ki v snežno beli deluje več kot elegantno. Z izbiranjem dinamike vožnje, ki je sicer ne glede na izbrano mapo vedno udobna in nikoli histerična, ter z natančnim vodenjem in vzorno zvočno zatesnitvijo Škoda Superb kot ena zadnjih stoji na braniku klasičnih limuzin. SUV-ji in križanci napadajo grajska vrata, toda dokler je na straži Superb, bodo odbiti enako junaško, kot so bili odbiti zlikovci v legendarni reklami za Jelovico.
Zdaj se spoznavamo z novim Peugeotovim modelom 208. Prvi vtisi so dobri, malce nas še vedno moti nizka namestitev volana, ki so jo konstruktorji prenesli tudi v najnovejšo generacijo. Kakorkoli, v naslednjih mesecih prihaja še novi električni model e-208. Peugeotova mednarodna oglaševalska kampanja Move to Electric se je pred dnevi začela, ambasador pa je teniški zvezdnik Novak Djoković. Da boste vedeli, zakaj bo na rokavu svoje majice poslej nosil našitek »Electric«.
Pri Fiatu začenjajo z elektrifikacijo znamke s predstavitvijo dveh hibridnih različic, in sicer modelov 500 in panda v posebni seriji Hybrid Launch Edition. Bencinski pogonski sklop združuje nov litrski 51 kilovatni trivaljnik z 12 voltnim generatorjem in litij-ionsko baterijo. Sistem zajema in shranjuje energijo, ki nastaja ob zaviranju in pojemkih in omogoča, da se motor lahko tudi izklopi. Hibridna modela 500 in panda sta znanilca elektrifikacije, ki se bo nadaljevala z začetkom proizvodnje novega modela 500 v Torinu, ki bo sto odstotno električen.
Mednarodna avtomobilistična zveza FIA in avtomobilski klubi, med njimi tudi AMZS s kampanjo Moj avto – moji podatki izpostavljajo pomen varstva osebnih podatkov, ki jih sodobni avtomobili brez vednosti in soglasja lastnikov oziroma voznikov zbirajo in posredujejo izdelovalcem. Tehnologija omogoča, da so avtomobili varnejši, učinkovitejši in okolju bolj prijazni, a izdelovalci avtomobilov hkrati dosledno spremljajo in beležijo podatke različnih znamk avtomobilov in jih hranijo v elektronskem spominu svojih računalniških sistemov. Na ta način lahko pridobijo podatke, ki posegajo v področje zasebnosti. Zato bi zakonodaja morala omogočati, da bi lastnik avtomobila postal tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi sam odločal o tem, kdo in kako bi lahko podatke uporabljal.
Andrej Brglez izpostavlja, da je Sejem potrošniške elektronike v Las Vegasu potrdil, da bodo sodobni avtomobili vedno bolj digitalizirani. Tak je interes avtomobilske industrije, ki poskuša vstopiti skozi vrata avtomobila predvsem pod krinko večje varnosti, potem pa bo poskušala ponuditi bolj dobičkonosne vsebine iz sveta zabave.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Neveljaven email naslov