Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
169 epizod
169 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
Decembra se začne čas obdarovanja in prvi izmed treh dobrih mož je nosil ravno danes ponoči. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je zgodovinska oseba, ki naj bi se rodila v premožni družini, podedovano bogastvo pa naj bi razdajala revnejšim družinam. Zato se ga torej drži sloves dobrodelnosti in obdarovanja. Danes je obdarovanje še vedno živo, in sicer v noči s 5. decembra na 6., ko sv. Nikolaj praznuje god. Pozneje sta se Miklavžu pridružila še dedek Mraz in Božiček. Kdo izmed dobrih mož danes obdaruje otroke in kako so se običaji obdarovanja z leti spreminjali, je v sredini Radiosferi preverila Lana Furlan.
Minula nedelja je za mnoge po svetu minila kot prva adventna nedelja v decembru. Kljub temu da gre predvsem za verski običaj, ga ne glede na vero obeležujejo tudi številni Romi. In tem običajem, ki zaznamujejo praznični čas pri Romih, bomo posvetili nekoliko več pozornosti v današnji Radiosferi z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Izbrana skladba: Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj Glasbeni predlogi so bili: Whitney Houston - I Will Always Love You Tamara Kezz - Mostar Vlado Kreslin - Čakaj, sin moj
Prepričane, da v Sloveniji jemo neoporečno hrano, nas je presenetila novica o korenju onesnaženem s kadmijem
V teh dneh potekajo še zadnja dela pred prižigom prazničnih luči v slovenskih mestih. V Mariboru bodo z njim pohiteli in luči prižgali že 30. novembra, v ostalih mestih v prvih dneh decembra. V središču prestolnice in na bregovih Ljubljanice so delavci Javne razsvetljave od oktobra izobesili dobrih 50 kilometrov lučk in postavili nekaj več kot 850 skulptur, tudi vseh 10 novoletnih smrek že stoji. Strokovne ekipe nanje nameščajo razsvetljavo z avtodvigali tudi do višine 30 metrov. Med zadnjimi popravki smo v sredini Radiosferi zmotili Urbana Modica, fotografa in strokovnjaka na področju oblikovanja svetlobe, ki budno spremlja delo na višini.
Okoli 40 držav se lahko pohvali, da so v vesolje poslale svoje državljane. Slovenije med njimi sicer ni, so pa zato barve naše zastave zastopali štirje astronavti slovenskih korenin. V njihovo družbo in vesolje vabi tokratna Radiosfera, v kateri je Klara Eva Kukovičič zbrala in združila odlomke iz serije osmih oddaj Slovenija v vesolju, ki jo je leta 2019 pripravila Andreja Gradišar.
Izbrana skladba: Queen - I want to break free Glasbeni predlogi so bili: Agropop - Himna mladosti Massayah - Zavedno Queen - I want to break free
Podnebne spremembe s posledicami, ki jih prinašajo, se dogajajo veliko prehitro, da bi se nanje lahko pripravili. Vidimo, da se tudi pri nas že soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, zaradi katerih morajo ljudje vsaj začasno zapustiti svoje domov, še veliko hujše pa so posledice v državah s slabo infrastrukturo, brez sistemov obveščanja in nasploh s slabo delujočim državnim aparatom, kjer se morajo prizadeti znajti sami. Zaradi poplav, neurij in plazov mora svoje domove vsako leto zapustiti več milijonov ljudi - gre pa v večinoma za notranje razseljene, torej ostanejo v svoji državi.
Knjižni sejem v Ljubljani je zelo pomemben za slovenske založbe iz sosednjih držav, ki skrbijo za krepitev in širjenje jezika znotraj narodne skupnosti, hkrati pa so tudi most, ki povezuje slovenske literate in literatke s širšim občinstvom. Na sejmu lahko te založbe predstavijo svojo knjižno ponudbo, opozorijo na najnovejše izdaje in se osebno srečajo s svojimi bralci.
Izbrana skladba: Stara polka - Trio Avsenik Glasbeni predlogi so bili: Alma del sur – Grafenauer Flamenko Projekt Dnevi, kakor je ta – Aleksander Mežek Stara polka- Trio Avsenik
Ste že kdaj v zadnjem letu umetno inteligenco, denimo ChatGpt, prosili, da namesto vas napiše prošnjo za delovno mesto, osnutek poročila, ki ga je zahteval vaš šef, ali pa nemara domačo nalogo za šolo? Če ste, nikakor niste osamljeni. Marsikdo se danes posluži predlogov, ki jih zdaj lahko ponudi generativna umetna inteligenca, kot je Chatgpt. Umetna inteligenca je pa kos tudi ustvarjanju slik in videoposnetkov. Zmožnosti te tehnologije so nedvomno prinesle pretres prav posebne vrste. Pa tudi že, vsaj ponekod, odpuščanja. Izzivi, ki nam jih je prinesla generativna umetna inteligenca, so v fokusu tokratne Radiosfere, v kateri je gostja dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, ki organizira dvomesečno šolo Generativna umetna inteligenca in pravo, ki se na Pravni fakulteti začenja prav danes.
Kadar koli se sprehajamo mimo srednjih, žal pa vse bolj tudi osnovnih šol, srečamo mladostnike s pločevinkami energijske pijače v rokah. Skrbijo podatki, ki jih je pred nedavnim posredoval Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kažejo namreč, da energijske pijače pije kar 40,9 odstotka mladostnikov oziroma tako rekoč vsak drugi šolar ali dijak. Kaj to pomeni za mlade organizme in zakaj stroka pitje energijskih pijač mladim odsvetuje, raziskujemo v današnji Radiosferi.
"Festival Diwali je na prvi pogled festival zunanjih luči, ampak kot pravijo Hindujci, gre za festival notranje luči. Luči, ki izhaja iz nas samih," pravi Nina Petek, docentka za filozofijo s Filozofske fakultete Ljubljana. V njeni družbi smo se v tokratni Radiosferi sprehodili čez vseh pet dni festivala, ki ga vsako leto praznuje več kot milijarda ljudi.
Marsikdo je v začetku tedna z navdušenjem opazoval večerno nebo, na njem pa severni sij. Morda je tam bil, pa ga niste opazili, bi pa ga zaznal vaš mobilni telefon ali fotoaprat? Zakaj? Kako je mogoče, da nekaj, kar je ob polih veliko bolj pogosto, lahko opazujemo tudi pri nas? Bo res ugodna sezona za opazovanje Aurore Borealis? Kaj pa, če mislimo, da jo vidimo, pa je v resnici to nekaj drugega? V goste Radiosfere, ki ji tokrat lahko rečemo tudi "Magnetosfera", prihaja astrofizik z Zavoda Cosmolab, Andrej Guštin. Pripravila: Mojca Delač.
Med 3. in 5. novembrom je v Tovarni podjemov v Mariboru potekal 6. mednarodni Cassini hekaton Evropske komisije, ki se ga je udeležilo 45 tekmovalcev. S pomočjo obsežnih podatkov iz evropskih programov, kot so Copernicus, Galileo in EGNOS, so se ekipe posvetile reševanju perečih problemov s področja trajnostne infrastrukture, podpore proizvodnji hrane, dostopa do čiste vode in razumevanja ter napovedovanja prisilnih migracij. Pred mikrofon smo povabili predstavnika organizatorjev, Urbana Lapajneta.
V nedeljo, 5. novembra so Romi po svetu obeležili svetovni dan romskega jezika. Prvič so dan jezika praznovali leta 2008 po izidu prvega hrvaško romskega in romsko hrvaškega slovarja. Z urednikom in voditeljem oddaje Naše poti na Prvem, Sandijem Horvatom smo se ob zanimivostih jezika, naučili tudi nekaj izrazov v romskem jeziku.
Prvega novembra si ne moremo predstavljati brez cvetlic, natančneje brez krizantem! A zakaj je krizantema že kar prvonovembrska stalnica? In zakaj pozimi izbiramo cvetlice, ki so rdeče, oranžne ali rumene barve? Po odgovore smo se odpravili k predsedniku svetovnega cvetličarskega združenja Florint Simonu Ogrizku. Pred mikrofon ga je povabila Lana Furlan.
Torkova Radiosfera nas pelje v Benin, zibelko vuduja. Zakaj so zahodnjaške predstave o tem verovanju oz. filozofiji pogosto napačne in kako lahko v beninski duhovni prestolnici Ouida vudu, islam in krščanstvo sobivajo z roko v roki? Sogovornik: Amédée Kazotti, ki se je iz Benina v Slovenijo preselil pred slabim letom in pol.
Naši kirurgi so izvedli operacijo kot iz znanstveno-fantastičnega filma. Tako so v ljubljanskem Kliničnem centru pospremili novico o novem uspehu slovenskih zdravnikov. Da so lahko kirurgi bolniku izrezali nevaren žilni strdek v pljučih, so mu med operacijo iz telesa odstranili kri in ga globoko podhladili. Pomembna člena zdravstvenega tima sta bila dr. Polona Mlakar in dr. Juš Kšela, gosta tokratne Radiosfere. Foto: UKC Ljubljana
Neveljaven email naslov