Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
168 epizod
168 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Kaj bo v znamenitem Narodnem domu v središču Trsta je zelo aktualna razprava. Sto let po njegovem požigu sta dogovor o vračilu doma slovesno podprla predsednika Slovenije in Italije, lani pa je bila stavba tudi dejansko vrnjena slovenski narodni skupnosti, ki se zdaj odloča, kaj naj bi bilo v tej simbolni stavbi. V pomoč bi lahko bila tudi diplomska naloga Helene Lupinc, mlade rojakinje iz Italije. V tokratni Radiosferi objavljamo njeno vizijo, ki smo jo slišali v oddaji Sotočja.
Kakšno je bilo vesolje, preden so se prižgale prve zvezde? O tem, t. i. temnem veku mladega vesolja, ne vemo kaj dosti. Da bi izvedeli več, si kozmologi želijo prestreči izredno šibek radijski signal iz tistega časa, ampak na Zemlji to ni mogoče, ker je Zemlja preglasna. Zato se bodo podali na drugo stran Lune. Projekt prvega radijskega teleskopa, ki ga bodo postavili na oddaljeni strani Lune, imenovan LuSee-Night, vodi Slovenec Anže Slosar, kozmolog z Nacionalnega laboratorija v Brookhavnu v ZDA.
V tokratni Radiosferi se podajamo v ljubljanski Center Rog, ki bo v prenovljeni podobi naslednji četrtek tudi uradno odprl svoja vrata. Izvedeli boste, zakaj ta objekt sodi med bolj pomembne objekte industrijske dediščine v Ljubljani, zakaj je tehnično in konstrukcijsko edinstven, čemu bo namenjen, kaj se bo v njem dogajalo, kaj pomeni, da gre za prostor krožne rabe in kako se bo razvijal v prihodnosti.
Milan Trobič je obiskal prvo gozdno knjižnico v Sloveniji. V Radiosferi izvemo, kako oz. kje se je rodila ideja o knjižnici, kjer so na voljo knjige o naravi, gozdovih, samooskrbi in duševni rasti. Avtorica Radiosfere je Špela Šebenik.
V petek, 6. oktobra 2023, je v Novem mestu potekalo državno prvenstvo v slam poeziji. Naziv najboljšega slam pesnika oziroma slamarja je osvojil Gal Grobovšek. Z njim in drugimi sogovorniki, Maticem Ačkom, Anja Gams in Nikom Škrlecem smo govorili o poeziji, nastopanju, tremi in pomnjenju - vse to so namreč elementi slamanja.
V Radiosferi ob pol devetih se bomo premaknili v ljubljanski park Tivoli. Tam bo Nataša Rašl s sogovornico inštruktorico telesne vadbe Barbaro Tavčar iz centra FITT plus. Kmalu bomo namreč obeleževali Svetovni dan hoje, torej najbolj osnovnega in naravnega načina gibanja, ki pa je včasih podcenjen. Pravilna hoja namreč ni tako samoumevna, kot bi mislili. Pomembna je naša drža, dolžina koraka in način, kako se stopalo dotakne tal.
V drugi polovici minulega tedna je v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je tudi slovenski zdravniki, ki delujejo na različnih področjih v Švici, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Nizozemskem. Med njimi je bil tudi priznani strokovnjak dr. Aleš Pražnikar, nevrolog in spec. fizikalne rehabilitacijske medicine, ki deluje na Škotskem. Lili Brunec ga je ob robu konference ujela z radijskim mikrofonom in nastala je torkova Radiosfera.
Oktober je mesec za jazz! Pod okriljem RTV Slovenija, v sodelovanju s hrvaško in srbsko nacionalno televizijo, namreč v teh dneh poteka koncertna turneja Jumbo Big Band. Glasbena urednica Alja Kramar, ki je del spremljavalne ekipe našega orkestra, se je v program oglasila iz Zagreba in v pogovoru z Darjo Pograjc strnila utrinke s turneje.
V ponedeljek so se po počitnicah na fakultete vrnili študentje in v študentskih domovih je zopet živahno. Da bi si osvežili spomin in obenem preverili, kakšno je življenje v študentskih domovih, smo pred mikrofon povabili študente z Univerze v Ljubljani, in sicer Tino Predan, Žana Gimplja in Jureta Andolška.
Nocoj bo na Prvem premiera dokumentarca Potovanje na robu noči, ki je pod okrilje ustvarjanja združila tri radijske postaje oz. ustvarjalce Mojco Delač s Prvega, Luko Hvalca z Vala202, Saško Rakef z ARS-a in mojstra zvoka Urbana Grudna. Precejšen del dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju se dogaja na italijanskem otoku Capri, kamor nas je v Radiosferi popeljal Luka Hvalc s sogovornikom - slovenskim častnim konzulom Jacopom Fronzonijem.
Dve zgodbi, ena strast. Raziskovalec, ki s posebnimi škarjami popravlja gene, in znanstvenik, ki je za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Prvi je strokovnjak na Kemijskem inštitutu v Ljubljani molekularni biolog dr. Duško Lainšček, drugi pa vodja znamenitega Inštituta Francisa Cricka v Londonu genetik dr. Paul Nurse. Z britanskim Nobelovcem Nursom smo govorili ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, z dr. Duškom Lainščkom pa pred Evropsko nočjo raziskovalk in raziskovalcev, ko bo Kemijski inštitut široko odprl svoja vrata. V tokratni Radiosferi z Iztokom Koncem boste slišali dve zgodbi o veliki strasti – strasti do znanosti!
Svetovni dan turizma praznujemo prav na današnji dan vse od leta 1980, ko je generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut. Verjetno vzrok za izbiro tega datuma lahko poiščemo tudi v dejstvu, da sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni in njenim začetkom na južni polobli. Kakorkoli že, turizem išče vedno nove trende in v Radiosferi smo preverili, kaj pomeni pot piva in svobode v Kamniku.
V Radiosferi danes o temaiki, ki v slovenskem prostoru do zdaj še ni našla svojega mesta. S Sandijem Hrovatom, novinarjem, voditeljem in urednikom romske oddaje Naše poti - Amare Droma, se je Darja Pograjc pogovarjala o manjšini znotraj manjšine, in sicer o Romih, ki so del LGBT skupnosti.
Srčni utripi in električni pulzi so povezani na zanimive načine. Z električnimi pulzi oziroma s t. i. elektroporacijo lahko namreč tudi zdravimo različna srčna obolenja, tako vsaj kažejo obetavne klinične študije. Na kakšne načine je elektroporacija boljša alternativa uveljavljenim metodam, bo v raziskovala doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je s svojim projektom prepričala Evropski raziskovalni svet in prejela milijon in pol evrov sredstev za raziskovalce na začetku raziskovalne kariere (t. i. ERC Starting Grant).
Slovenija ima številne gradove, dvorce, trdnjave, utrdbe … Nastali so v različnih obdobjih srednjega veka, v renesansi in baroku, prve sledi o njihovi gradnji pa so našli celo v antiki. V pogovorih in tudi zapisih se čestokrat zgodi, da dvorce poimenujejo kot gradove, zgodi se, čeprav redkeje, tudi obratno. Pred novo serijo NaPOTkov v kateri bomo spoznavali najlepše slovenske dvorce, smo poiskali odgovor na vprašanje: grad ali dvorec? Gradovi so bili navadno zgrajeni na vzpetini, večina dvorcev na slovenskem je iz baročnega obdobja. prof. dr. Matej Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je Bojanu Leskovcu pojasnil temeljne razlike med gradovi in dvorci.
Slovenska tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti so Varčne poti. Slovenska gospodinjstva namreč za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Tu pa so še javni stroški, ki so posledica tega – stroški gradnje cestne infrastrukture, stroški nesreč, hrupa, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Zato so letos v ospredju bolj vzdržni načini potovanj. To so vsi tisti načini, ki na prvi pogled morda ponujajo manj udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost.
Je na omejenem planetu z omejenimi viri res možna neomejena gospodarska rast? Ali pa bi se, kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, morali osredotočiti na to, kako zmanjšati našo porabo virov in energije ter namesto rasti BDP v ospredje postaviti zadovoljevanje človekovih potreb? Po več izračunih bi lahko s polovico manj energije, kot je porabimo danes, lahko zadovoljili potrebe vseh ljudi na svetu – za kar pa je potrebna prerazporeditev bogastva. Medtem ko se več sto milijonov ljudi sooča z lakoto, v razvitem svetu zavržemo tretjino hrane. Koncept odrasti v času, ko smo vse bolj soočeni s posledicami podnebnih sprememb, dobiva vse več privržencev. Vendar smo še daleč od tega, da bi postal vodilna politično-ekonomska paradigma. Več o tem pa Špela Novak, ki se v tokratni Radiosferi sprašuje - Koliko stopinj še?
Slovenija bo do konca tedna prvič v zgodovini gostila eno najprestižnejših sommelierskih tekmovanj na svetu Chaîne des Rôtisseurs, in sicer gre za Svetovno tekmovanje mladih sommlerierjev starih do 27 let, pri nas se bo tako mudilo 14 tekmovalcev z vsega sveta. Na tekmovanju pa še zdaleč ne gre le za okušanje vina, naloge, ki jih morajo mladi sommelierji opraviti so različne – od pisnega testa do enakomernega točenja penine v kozarec.
Svet zadnje mesece spet pretresajo novice iz Sudana, kjer že od sredine aprila potekajo spopadi med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo. Kljub vojni pa v Sudanu vztraja zavod Krog, ki je v zadnjih dveh letih skupaj z lokalnim partnerjem v Južnem Darfurju vzpostavil vodno postajo, postavil črpalko na sončno energijo in kolektorje. O aktivnostih zavoda, ki jih financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, se je Andreja Gradišar pogovarjala s Katjo Alabbout, oddajo je pripravila Klara Eva Kukovičič.
V zimskem času je SpaceDent, multidisciplinarna slovenska študentska raziskovalna skupina pod mentorskim in somentorskim očesom prof. dr. Aleša Fidlerja in prof. dr. Simona Omana, krenila na pot raziskovalne poslastice, ki predstavlja prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Sodelujejo v PETRI programu Evropske vesoljske agencije, kjer bodo že prav kmalu izvajali zobozdravstvene posege v breztežnosti. To je seveda več kot odlična iztočnica, da jih je Mojca Delač povabila v tokratno četrtkovo Radiosfero.
Neveljaven email naslov