Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
323 epizod
323 epizod
Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt …
Na slovenskih vrtovih so zelo pogoste korenovke, kot so korenje, peteršilj in zelena. Manj znan pa je pastinak, ki pa je zelo nezahtevna in uporabna vrtnina. Dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete svetuje, kdaj, kam in kako sejati pastinak, kakšna je njegova oskrba in kako ga lahko uporabite v kuhinji.
Konec marca in v začetku aprila vestni vrtičkarji poskrbijo za poletni pridelek korenovk. V tem času se namreč sejejo predvsem korenje, peteršilj in pastinak, a za setev mora biti zemlja primerno ogreta. O podrobnostih setve korenovk dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vrtnice so nesporne kraljice vrtov, prav zato pa potrebujejo tudi kraljevsko nego. Zgodaj spomladi je najpomembnejša rez, ki pa ni enaka pri vseh sortah. V tem času sta za bujno cvetenje poleti priporočljiva tudi škropljenje in dognojevanje, svetuje eden največjih poznavalcev vrtnic pri nas, Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.
V lepih in sončnih dneh ob koncu zime sadjarji začnejo rez sadnega drevja, ki jo lahko odlično kombinirajo z zimskim oziroma spomladanskim škropljenjem z bakrovimi pripravki. To škropljenje preprečuje bolezni in Plantellina strokovnjakinja Mira Arh svetuje, da ga opravite dvakrat, če se le da. Dobro je škropiti takoj po rezi, ker tako razkužimo rane, pozneje ko režemo rastline, večja je možnost za okužbo.
Ljudje radi kupujemo predvsem "z očmi", to pa pri urejanju okrasnega vrta ni vedno najpametneje. Drži sicer, da nam morajo biti zasajene okrasne rastline všeč, a še pomembneje je, da so rastline pravilno izbrane za posamezno lokacijo, da jih znamo pravilno oskrbovati in da se medsebojno ujemajo tudi kot celota. Zato je za Zeleni nasvet krajinski arhitekt Rock Finale pripravil nekaj koristnih nasvetov, kako izbrati pravo rastlino in kako se lotiti sajenja ali presajanja grmovnic, trajnic in čebulnic.
Ko izbirate semenski krompir za svoj vrt, ima pri izbiri gotovo pomembno vlogo okus določene sorte krompirja. Če želite vrt po ekoloških načelih, je pomembno tudi to, da izberete naravno odporne sorte. Nihče se seveda ne brani velikih gomovljev, poleg tega slovenski vrtičkarji prisegajo na zgodnje sorte. In če o okusu ne gre razpravljati in je zelo subjektivno merilo, pa vam lahko v Zelenem nasvetu postrežemo vsaj s predlogi sort glede na ostale omenjene kriterije. Svetuje Davor Špehar z vrtnarskega portala Zeleni svet.
Okolica hiše menda veliko pove o lastniku te hiše. Eni prisegajo na tlakovano dvorišče, drugi na vedno vzorno pokošeno trato za golf brez dodatnega okrasja, tretji vrt popestrijo z grmi in drugimi okrasnimi rastlinami. Za vse pa velja, da je koristno pred začetkom pomladi preveriti stanje in načrtovati novo sezono. Tako je zdaj čas, da izberete morebitne nove okrasne rastline ali nove lokacije za rastline, ki jim sedanja lega očitno ne ustreza. A za zdaj načrtujte le v glavi ali na papirju, za sajenje in presajanje je namreč še prekmalu, pravi krajinski arhitekt Rock Finale.
Samooskrba je vse bolj pomembna, zato mnogi vrtnine pridelujejo sami. Če želite sami vzgojiti tudi sadike, vam Plantellina strokovnjakinja Mira Arh med drugim svetuje, da skušate oponašati naravo.
Februar je mesec, v katerem lahko pregledamo zbirko semen, ki jih bomo sejali letos. V začetku leta načrtujemo tudi, koliko semen bomo sploh potrebovali in kaj bomo sejali v vrtu to sezono. Nekaj vrtičkarjev prideluje domače seme, preostali ga kupijo na spletu ali v trgovinah. Kako dolgo je uporabno in obstojno ter katero seme vrtnin, cvetlic ali zelišč je za vrtičkarje najboljše, bo povedal Davor Špehar z vrtnarskega portala Zeleni svet.
Sobne rastline so v hladnem delu leta v notranjih prostorih pogosto izpostavljene poslabšanim rastnim razmeram, saj centralna kurjava izsuši zrak in tako se zmanjša relativna zračna vlaga v bližini rastlin. Zato se rade pojavijo številne težave, kot sta na primer odpadanje listov in koreninska gniloba. Kako preprečiti in zdraviti pozimi prisotne težave s sobnimi rastlinami, s Plantellino strokovnjakinjo Nevenko Breznik.
Medtem ko je gojenje kalčkov tudi pri nas prisotno že vrsto let, je v zadnjem času zelo priljubljeno postalo še gojenje mikrozelenjave ali mikrozelenja ("microgreens"), čemur sicer pravilno slovensko rečemo kalice. Te so razvojna stopnja rastline med kalčkom in sadiko, ki nam tudi pozimi priskrbijo veliko količino vitaminov in mineralov, celo precej več kot odrasla rastlina. Katere vrtnine so primerne za kalice, kako zanje poskrbeti in kako jih uporabiti, bo razložila dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete.
Ste vedeli, da več kot deset vrtnin dobro prenaša zimski mraz in odlično prezimi na prostem? Mednje sodijo predvsem različne vrste ohrovtov, a ti še zdaleč niso edini. Katere vrtnine najbolje prezimijo na vrtu, katere je treba čez zimo prekriti s kopreno in katere je bolje prestaviti v rastlinjak ali zasipnico? Odgovarja Davor Špehar, strokovnjak z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.
Medtem ko smo v decembru košček narave v svoja bivališča prinesli z adventnim zelenjem in novoletno smrečico, lahko v januarju za zeleno popestritev poskrbijo siljene čebulice. Kako poskrbeti za hijacinte, narcise in ostale čebulice v lončkih, ki jih že lahko kupite v vrtnarijah, je za Zeleni nasvet povedala dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja.
Vsi poznamo pecivo, imenovano janeževi upognjenci, širši javnosti pa je veliko manj znanega o rastlini, ki poskrbi za njihov posebni okus. Največ sladkega janeža pridelajo Italijani, najdemo pa ga tudi na slovenskih vrtovih. Kakšne pogoje moramo zagotoviti tej vrtnini, kdaj jo sadimo in katere različice poznamo, bo razložila dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete.
Šlumbergera, ki ji rečemo tudi božični kaktus, je ena od rastlin, ki je značilna za praznični čas pred božičem. In če imate srečo in nekaj malega znanja o oskrbi te lončnice, vas bo s cvetovi različnih barv razveseljevala prav v času božičnih in novoletnih praznikov. Za srečo bo poskrbela usoda, za znanje pa Zeleni nasvet z dr. Sabino Šegula z Akademije cvetja.
Prejšnji konec tedna so otroke po vsej Sloveniji razveselila Miklavževa darila in če se je prvi dobri mož držal tradicije, vmes ni manjkalo suhega sadja. Še posebej primerne so sladke fige, ki jih imajo radi tudi bolj izbirčni. In čeprav drži, da fige dobro uspevajo predvsem v območjih s sredozemsko klimo, lahko svoje figovo drevo posadite tudi v celinski Sloveniji. Kaj morate pri tem upoštevati, bo v Zelenem nasvetu povedal Plantellin strokovnjak Vanes Husić.
V hladnem delu leta, ko vrtnarjenje na zelenjavnem vrtu ni mogoče, lahko za svežo domačo zelenjavo poskrbite ob pomoči rastlinjaka. Ta je poln tudi pozimi, služi tako za vzgojo kot za skladiščenje vrtnin. Seveda pa morate skrbeti za pravilno zračenje, zalivanje in po potrebi tudi ogrevanje, opozarja Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet.
Prvi res zimski mesec je pred vrati, zato morajo sadjarji nekaj dodatne skrbi nameniti sadnemu drevju. Za gnojenje je pravi čas, skrajni čas pa za zaščito drevja pred voluharji, zajci in srnami. Več zelo koristnih nasvetov za sedanja opravila v sadovnjaku je prispeval Roman Mavec, vodja Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici.
V vsaki hiši, stanovanju ali pisarni so prostori oz. kotički, kjer je svetlobe malo. Vanje običajno ne postavimo sobnih rastlin, saj bi zaradi pomanjkanja svetlobe hitro propadle. Ampak zakaj si kopalnica, stopnišče, veža ali oddaljen kot dnevne sobe ne bi zaslužili koščka žive narave? Obstajajo namreč rastline, ki se dobro počutijo tudi v temnejših prostorih, pravi Plantellina strokovnjakinja Nevenka Breznik.
Vse nižje temperature so znak, da moramo poskrbeti za sadno drevje na domačem vrtu ali v sadovnjaku. Čeprav je najnevarnejša pomladanska pozeba, lahko škodo naredi tudi zimska zmrzal. Kaj svetuje Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić?
Neveljaven email naslov