Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
323 epizod
323 epizod
Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt …
Če živite blizu gozda, se na vašem vrtu ali v sadovnjaku prav gotovo kdaj pasejo srne. Sploh v jesenskem in zimskem času rade delajo škodo, zato so ljudje iznašli že kup načinov, kako se jih znebiti. Ste vedeli, da jih odženejo jajca, človeški lasje, različni svetlobni in zvočni efekti? O posameznih rešitvah, ki so žal predvsem začasne, smo govorili z Davorjem Špeharjem, strokovnjakom s spletnega portala Zeleni svet.
Kaj za lončnice v stanovanju pomenijo centralno ogrevanje in njegovi posledici, pomanjkanje zračne vlage ter nihanje temperatur ob zračenju? Sobne rastline pozimi potrebujejo nekoliko drugačno oskrbo kot poleti. Spremeni se pogostost zalivanja, potrebno je drugačno gnojenje ... Kako zanje poskrbeti v hladnem delu leta, kam jih postaviti in ali jih je mogoče kako pripraviti na drugačne razmere, bo povedala Plantellina strokovnjakinja Nevenka Breznik.
Sadno drevje za uspešno rast in razvoj plodov potrebuje tudi fosfor in kalij. A ker ta dva elementa le počasi prodirata v zemljo in do korenin, je pomembno t. i. založno gnojenje oziroma gnojenje na zalogo, ki zagotovi pridelek tudi v naslednjih sezonah. Več o založnem gnojenju bo v Zelenem nasvetu povedal Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić.
Murva je po navadi veliko drevo, njeno pravo nasprotje pa je pritlikava črna murva, ki je nizke rasti, zato jo lahko posadimo v vsak vrt, teraso ali atrij. Zelo zanimiva je tudi ameriška borovnica, ki nas razveseljuje s plodovi svetlo roza barve. Tokrat se v Zelenem nasvetu o sadnih novostih pogovarjamo z Davorjem Špeharjem s spletnega portala Zeleni svet.
Obiranje letošnje sadjarske letine je pri koncu. Za sadje, ki ga nameravate skladiščiti za ozimnico, morate poskrbeti tako, da ga pospravite v prostor s primerno vlago, temperaturo in zračenjem. O podrobnostih Roman Mavec, vodja Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Prav tako je jesen čas za sajenje novega sadnega drevja in gnojenje.
Vrtnarska sezona gre počasi h koncu in marsikdo se sprašuje, ali je dobro, da vrtne grede čez zimo ostanejo prazne oz. kako jih zavarovati. Na ta vprašanja bo v Zelenem nasvetu odgovarjal Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić.
Zeleno zlato – drugo poimenovanje za avokado, ki velja za enega najbolj zdravih in vsestransko uporabnih sadežev. V zadnjih letih je doživel popularizacijo, saj ga najdemo na krožniku, v kozmetiki, kot podobo pa natisnjenega tudi na oblačilih, skratka, skoraj povsod. Tudi na domači okenski polici? To pa ugotavljamo v Zelenem nasvetu z doktorico bioloških znanosti Blanko Ravnjak.
Zelnate trajnice so neolesenele rastline, ki v nasprotju z enoletnimi več let rastejo na istem mestu. Gre za zelo široko paleto rastlin, ki pa jih ljudje slabo poznajo. A prav trajnice so za trajnostni razvoj, o katerem veliko govorimo, najbolj primerne, saj so zelo prilagodljive in zelo hvaležne rastline. Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo celo pravi, da je to skupina rastlin, ki bo v prihodnjem desetletju najbolj zaznamovala vrtnarsko stroko. Pa veste, kako skrbeti zanje v jesenskem času in kako jih pravočasno pripraviti na zimo?
Čeprav je dobro znano, da je črni ribez ena najbolj zdravih sadnih vrst, ga mnogi zaradi nekoliko specifičnega okusa ne želijo uživati svežega. Tako je bil črni ribez dolgo "obsojen" na predelavo v sokove in marmelade. Vendar so gojitelji in žlahtnitelji poskrbeli za številne nove sorte, ki so tudi precej bolj prijetnega okusa. Tako zdaj ni več ovir za uživanje svežih plodov, ki so tudi najbolj zdravi, pravi dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Krompirjeva plesen poleg krompirja rada napade tudi paradižnik. Sploh v poletjih, kot je (bilo) letošnje, ko je padavin veliko, vročih in suhih dni pa ni ravno na pretek, se ta bolezen rada pojavi predvsem pri paradižniku, ki raste na prostem. Za letošnjo sezono ste sicer s preventivo že nekoliko prepozni, kurativa pa še lahko pride v poštev. Kakšna, svetuje Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet.
Balkonske rastline, ki so med Slovenci zelo priljubljene, po navadi spomladi kupimo v obliki sadik in jih jeseni, ko odcvetijo, zavržemo. Seveda pa je možno rastline, zlasti če gre za priljubljene pelargonije oz. bršljanke in še nekatere druge vrste, ohraniti tudi za prihodnjo sezono. Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo svetuje, da v začetku septembra pripravite potaknjence.
V domačem vrtu si lahko omislite zelo različne vodne motive, odvisno od vaših želja, vloženega dela in denarja, predvsem pa od velikosti in oblike vrta. Izbirate lahko med ribniki, potočki, mlakami, brbotala ... Seveda zraven sodijo vodne in obvodne rastline, dobro pa je vedeti, kakšne pogoje zahtevajo posamezne rastline in kako skrbeti zanje. Svetuje Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.
Jagode so zelo priljubljeno sadje predvsem pri otrocih, pa tudi odrasli se jim težko upremo. Kam jih posaditi (mimogrede, njihovo "lokacijo" morate zamenjati vsaj na dve leti), kakšne sadike izbrati in kako posajene sadike oskrbovati, da bodo prihodnje leto polne slastnih rdečih plodov? Kaj pa male in dišeče gozdne jagode, lahko tudi te gojimo na domačem vrtu? Odgovarja dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Vrtnine na zelenjavnem vrtu poleti pridno zalivamo, velikokrat pa pozabimo na sadovnjak ali posamezna sadna drevesa v vrtu. Tudi ta ob visokih zračnih temperaturah potrebujejo več vode in če ni dovolj padavin, moramo poskrbeti za dodatno vodo. Kako, koliko, kdaj, pa tudi to, kako je poleti z gnojenjem in obrezovanjem sadnega drevja, bo v Zelenem nasvetu pojasnil Plantellin strokovnjak Vanes Husić.
Facelija, ajda, oljna redkev in bela gorjušica v tleh ohranjajo delež trajnega humusa, preprečujejo razraščanje plevela, neugodno delujejo tudi na strune. Zato so kot preventiva pred škodljivci dobrodošle v vsakem zelenjavnem vrtu. Z Davorjem Špeharjem z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet vam bomo povedali, kdaj in kam te rastline sejati ter katero od njih izbrati pri posamezni težavi na vrtu.
Veste, da poznamo francoski in ruski pehtran? Pri zadnjem boste zaman iskali značilen okus in vonj, za pripravo sladic ali sladkih mesnih omak tako raje uporabite francoskega. Dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bo v Zelenem nasvetu dala tudi navodila, kako pehtran gojiti doma in kako se ga najbolj uspešno razmnožuje.
Ena od poletnih nadlog so tudi ose in sršeni. Te žuželke se rade naselijo blizu sadnega drevja, saj jim je sladko sadje priljubljena hrana. Kljub škodi, ki jo naredijo na plodovih, in strahu ljudi pred bolečim pikom pa so lahko tako ose kot sršeni tudi koristni. Zakaj, bo v Zelenem nasvetu povedal Plantelin strokovnjak Vanes Husić, ki bo svetoval tudi, kako odstraniti sršenje ali osje gnezdo, če vas to moti, in kaj narediti z od žuželk objedenim sadjem.
Pred slabim mesecem smo vam v Zelenem nasvetu predstavili travne zvitke oz. gojeno trato, ki precej skrajša čas, ki je potreben za ozelenitev površin okoli našega bivališča. Že takrat pa smo vas tudi opozorili, da samo položene "preproge" strokovno vzgojene trave ne bodo dovolj, če želite, da bo zelenica ves čas lepa. Trata namreč potrebuje tudi nadaljnjo oskrbo, sploh poleti. Seveda to velja tudi za običajno, "doma sejano" travo. O poletni oskrbi vseh vrst trate v tokratnem Zelenem nasvetu s krajinskim arhitektom in strokovnjakom za urejanje vrtov Andrejem Strgarjem.
Če vam je po pomladni setvi vrtnin na vrtu ostalo še kaj prostora ali če ste del pridelka že pobrali, lahko prazno gredo v juliju še izkoristite in posadite nizki fižol. Katero sorto izbrati, kako pripraviti tla in seme ter kakšni pogoji nizkemu fižolu najbolj ustrezajo, v Zelenem nasvetu pojasnjuje dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vrtnice veljajo za kraljico rož, pa tudi marsikaterega vrta. Vendar so vsaj nekatere sorte tudi po kraljevsko "razvajene", zato jim lahko močno poletno sonce in visoke temperature škodijo. Prav tako lahko veliko škode v rožnem vrtu povzročijo poletna neurja s točo, močnim vetrom in dežjem. Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok svetuje, kako poskrbeti za preventivo in kako za kurativo.
Neveljaven email naslov