12. oktober 2017 ob 12:25 MMC RTV SLO Grem volit 2017

Zakaj mladi (ne) volijo?

Pogovor z mladimi iz MMC-jevega projekta Grem Volit!
false
Mladi, ki so v v Studiu ob 17-tih razmišljali o volitvah, bodo kandidate za predsednika države spraševali tudi na MMC-jevem dogodku 17. oktobra. Foto: Aleš Ogrin

Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko. Foto: BoBo

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima.

So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Kaj bodo mladim povedali predsedniški kandidati? Oddaja Grem volit, v kateri se bodo mladi pogovarjali s predsedniškimi kandidati, bo v torek, 17. oktobra, ob 20. uri v živo na MMC TV in FB live.

Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: "Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami ... Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno."

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): "Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam."

Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: "Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih ... Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš

razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal."

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: "Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo."

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: "Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh."

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih mladih v projektu pa bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.



Špela Šebenik, Prvi program Radia Slovenija

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 29

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Ramus 12. oktober 2017 ob 12:37
    Pa ste se vi pomislili, da nimajo za kaj voliti. Pa vi vidite to sirotinjo od kandidatov, ki kandidirajo na predsedniških volitvah. Pa saj razen dveh PR našminkanih kandidatov, ki kot papiga ponavljata strankarska ključna sporočila ni nobeden psihološko zdrav. Saj nimamo za koga voliti, vključno z aktualnim predsednikom, ki se gre zgodovinski revizionizem in žali narodni boj proti nacizmu in fašizmu, ko poizkuša izenačiti žrtve z njihovimi krvniki.
    +11
    -5
  • vivastar 12. oktober 2017 ob 12:44
    Jaz bi pa uvedel zakon po katerem je udeležba na volitvah obvezna ter da so volitve neveljavne če je neveljavnih glasovnic več kot recimo 33%. Ker najbolj me potem moti pritoževanje tistih, ki svojega glasu niso oddali. Pa četudi nato glasujejo z neveljavno glasovnico. Le to bo streznilo tako narod kot tudi politike in morda, morda kaj spremenilo.
    +4
    -10
  • Wolfy 12. oktober 2017 ob 12:55
    @vivastar
    Ne vem kaj bi s tem dosegel. Ze tako hodi polovica folka na volitve izbirat najmanj slabega kandidata.
    Ponavadi pa se ne pritozujejo tisti ki glasu niso oddali ker jim je itak vseeno, ampak se pritozujejo ravno tisti, ki so cloveka proti kateremu protestirajo sami volili, kar je totalen paradoks.
    +6
    0
  • SpicyWeiner 12. oktober 2017 ob 12:58
    Če bi mladi volili, bi potem levica zmagovala še z večjo razliko na volitvah, saj bi vsi volili proti Janši. Levica bi pa potem bila že blizu ustavne večine, in ko enkrat kaviar komunisti dobijo tako udobno večino, je to zelo slabo za državo.
    +7
    -6
  • grom-instrela 12. oktober 2017 ob 12:58
    zaprte strankarske liste, programi, ki se med sabo razlikujejo le v nebistvenem, stranke, ki se prerivajo v sredini, ki vse bolj oscilira v desni kvadrant, strankarski veljaki, ki so se že nič kolikokrat spotaknili ob zarečene besede, očitne laži, manipulacije in zavajanja, prerivanje pri koritu, kupčaknje in barantanje s funkcijami in položaji

    res ni najbolj simpatična zadeva in vsak,

    ki ima vsaj malo samospoštovanja
    v tako igro ne bo šel.

    In spirala, obrnjena navzdol se konča pri vse bolj nezadovoljnih na eni in apatničnih in ignorantskih volilcih na drugi.

    Mladi imajo pri tej zgodbi še najmanj možnosti participacije. Se gre pri tem čuditi njihovi abstinenci.

    Saj politik(ant)om v bistvu ne gre za to, da bi jih aktivirali. Oni želijo samo njihove glasove na vsaka štiri leta vmes pa modro molčanje.

    Biti aktiven pomeni biti kritičen, biti kritičen pa pomeni, da si manj vodljiv. Katera stranka pa si želi v svojih vrstah nevodljive ali slabo vodljive člane?. Vojake pač, tudi vernike in zaupljivce, dvomljivcev pa se izogibajo, če se le da.
    +4
    -1
  • Sklonjen 12. oktober 2017 ob 12:58
    Ker odraščajo pod krili mamic samohranilk, brez očetov, ki bi jim privzgojili čut za moralno in siceršnjo odgovornost. Zgodba se nadaljuje v šolah, kjer spet naletijo na same ženske. Gre torej za eno samo poženščevanje, kar ne more ostati brez posledic!!!
    +3
    -5
  • ni maitre 12. oktober 2017 ob 13:03
    Zakaj mladi (ne) volijo?
    Zato, ker imajo dostop do bistveno boljše in kvalitetnejše zabave, kot so resničnostni šovi kmetija, največji luzer, BB...
    +7
    -4
  • Blink1 12. oktober 2017 ob 13:05
    Zaradi vsega kar ste navedli v članku. Jaz v svoji okolici ne poznam mladega ki voli. Svoje moči raje uprrijo v iskanje dela v tujini. Lp
    +4
    -1
  • frisk2k 12. oktober 2017 ob 13:05
    Čakamo, da ta plemenski način vodenja države (in koncept držav samih) propade in vsi preidemo na popolno svobodo osebnih opredelitev, neodvisno od rase, geografije, religije, zgodovinskega porekla, kjer bodo važni cilji za skupno dobro, ideje same in ne njihovi promotorji, ter trezno razmišljanje s pogledom v prihodnost namesto prepiranja o preteklosti.

    Ker pa se to v času mojega življenja žal verjetno ne bo zgodilo, mi je čisto vseeno, če me klofuta levica ali desnica. Pajaci, ki "zmagujejo" z blatenjem drugih, niso vredni mojega časa in energije, raje ju porabim zase in svoje.
    +2
    -3
  • tanj 12. oktober 2017 ob 13:22
    Zaradi brezbrižnosti in apatičnosti.

    Poleg tega prihajajo generacije, kjer prevladujejo egoisti (kaj imam JAZ od tega). Kar ni dobro.

    Pametovanje po kafičih, da ni kaj za volit in da je vse bedno, ne pomaga ama nikomur.
    +3
    -2

Zadnji prispevki